Iz preteklih dveh sej občinskega sveta 1

V tem prispevku želim podati nekaj poudarkov z zadnjih dveh sej občinskega sveta, da bi bili občani nekoliko bolje obveščeni o sami vsebini.

Temeljna vsebina 14. in 15. redne seje je zagotovo bila odločitev, da do sedaj enotni zavod osnovna šola in vrtec Škofljica ločimo na dva samostojna zavoda. Dejstvo je, da zavod zaradi velikega števila učencev (približno 850) in predšolskih otrok (približno 300) - in seveda toliko in toliko zaposlenih - ter razpršenosti na več lokacij postaja težko obvladljiv in da ravnatelj, ki ni zgolj pedagoški vodja pač pa tudi menedžer, težko vodi tako velik konglomerat. Predlog o razdružitvi je ravnatelj prof. Roman Brunšek napovedal že spomladi. Njegova želja je sicer bila, da bi do razdružitve prišlo že s 1. septembrom letos, vendar je bilo nato z občinsko upravo dogovorjeno, da se zavod razdruži s 1. januarjem 2013, kar je zlasti zaradi finančnega poslovanja mnogo lažje. Sicer sta obe enoti – vrtec in šola – že do sedaj imeli ločeno finančno poslovanje. Tako bomo s 1. januarjem 2013 v občini imeli dva javna vzgojno-izobraževalna zavoda. Kot vršilka dolžnosti ravnateljice Vrtca Škofljica je bila imenovana gospa Vera Šparovec, ki je že do sedaj opravljala naloge pomočnice ravnatelja za vrtce. Na 15. redni seji smo nato opravili drugo branje ustreznih odlokov in sprejeli potrebne sklepe.

Na zadnjih dveh sejah je bil sprejet nov Odlok o organizaciji in delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči v Občini Škofljica. Občinska uprava meni, da so »občani premalo seznanjeni z dolžnostmi in pravicami, ki jim sledijo v izrednih razmerah.« Zato so dali poseben poudarek členom, ki govorijo o vlogi občanov. O tem govori peto poglavje, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljam (prim.: UL RS 53/2012 z dne 13. 07. 2012):

V. DOLŽNOSTI IN OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV V SISTEMU

9. člen

(dolžnosti občanov)

Za nemoteno delovanje sistema so občani dolžni:

- sodelovati v civilni zaščiti,

- dati na razpolago materialna sredstva (v nadaljevanju: materialna dolžnost),

- se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov,

- obvestiti Regijski center za obveščanje (tel.št. 112), policijo (tel.št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

Občani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem vozil, strojev, opreme, drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, v uporabo civilni zaščiti.

Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Občan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.

11. člen

(povračilo škode)

Občan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

Občan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena.

12. člen

(pogoji za razporejanje)

V civilno zaščito razporedi občana pristojni upravni organ Ministrstva za obrambo.

Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta starosti (ženske).

V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:

- osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči,

- nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

13. člen

(obveznost odzivanja na poziv)

Občan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo na podlagi poziva pristojnega organa. Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.

14. člen

(prostovoljno sodelovanje)

Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:

- osebe, ki so stare najmanj 15 let,

- matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,

- osebe, ki jim je prenehala dolžnost.

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika Štaba civilne zaščite.

Na 14. redni seji je bila precej polemična tudi razprava o Pravilniku o gospodarjenju s kulturnimi objekti in prostori v lasti Občine Škofljica. K pravilniku je bil priložen še cenik najema kulturnih objektov in prostorov v lastni občine. Glede vsebine pravilnika je bilo že na komisijah (osebno sem sodeloval na Komisiji za kmetijstvo, gospodarstvo in finančne zadeve ter na Komisiji za statut in poslovnik) razbrati nestrinjanje zlasti z vidika zaračunavanja najemnine društvom, ki uporabljajo občinske prostore, zelo strogo postavljena pravila glede odpovedi v naprej rezerviranih terminov (občina bi lahko rezervacijo odpovedala zgolj 3 dni pred dogodkom). Društvom bi sicer prostore oddali s 95 % popustom, vendar se ob tem človek vpraša o smiselnosti vse potrebne birokracije za nekaj 10 evrov letno. Niče ni bil proti zaračunavanju tržne najemnine zunanjim uporabnikom, velika večina pa je nasprotovala zaračunavanje najemnine društvom. Poleg tega o pravilniku niso razpravljali sveti krajevnih skupnosti, saj gre po večini za dvorane in prostore, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti. Na moje vprašanje, kaj je bil sploh vzrok za pripravo pravilnika oziroma na katerem zakonu, odloku, ali drugem aktu temelji, se je sprva govorilo zgolj o »mnenju«, ki naj bi ga občina prejela. Ko sem želel to mnenje videti, ga niso imeli. Nazadnje je bilo že na sami seji rečeno, da naj bi mnenje poslala  Skupnost občin Slovenije, pa ga ni oziroma da so prejeli dopis računskega sodišča, v katerem je bilo navedeno, da lahko brezplačno oddajanje prostorov političnim strankam pomeni prikrito financiranje strank. No, ob tem je potrebno navesti, da je v priloženem cenika bilo predlagano, da se političnim strankam, ki imajo sedež v občini, upošteva 95 % popust. Na vprašanje, ali 95 % popust ne pomeni prikritega financiranja, konkretnega odgovora – razen parafraziranja – ni bilo. Pravilnik, ki bi ga glede ne poslovnik morali sprejeti v enofaznem postopku, je bil preoblikovan zgolj v delovno gradivo, na naslednji 15. redni seji, pa ga niti ni bilo na dnevnem redu.

Nadaljevanje sledi.

Radar medobčinskega inšpektorata

Od občanov Iga sem izvedel, da so bili s strani Občine Ig obveščeni, da medobčinski inšpektorat izvaja mertive hitoristi prometa in da naj občani vozijo po omejitvah. Glede na to, da ima naša občina skupen inšpektorat z občinama Ig in Grosuplje, bodo mertive hitrosti verjetno potekale tudi po naši občini. Ali bo tudi naša občinska uprava tako prijazna kot ižanska in nas o aktivnostih inšpektorata obvestila z letaki, ne vem, vsekakor pa je modro, da vsi vozniki upoštevamo omejitve hitrosti in se tako izognemo nepotrebnemu plačilu kazni.

Župan je imel prav

Danes smo v občini po skoraj letu dni takih in drugačnih pripetljajev znova odprli lekarno. »Odprtje lekarne Škofljica je dokaz, da je imel župan Ivan Jordan ves čas prav in da niso kršili nobene zakonodaje.« je zapisala Helena Okorn, novinarka radia Zeleni val (prim.: http://www.zelenival.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3199:kofljiani-imajo-spet-lekarno&catid=2:lokalno&Itemid=7).

Ob tem naj dodamo zgolj to, da so vsi pripetljaji okoli lekarne povezani zlasti z županovo obljubo, da bo z menjavo izvajalca lekarniške dejavnosti občini priskrbel dva nova zdravnika, ki bosta imela prostore v objektu sedanje lekarne, Lekarna Ljubljana pa naj bi si zgradila lasten objekt: »predvsem iz tega razloga so z Mestno občino Ljubljana in Lekarno Ljubljana potekali pogovori o možnostih sodelovanja pri zagotavljanju dodatne zdravstvene in lekarniške dejavnosti, za kar je bilo tudi podpisano pismo o nameri«, je zapisano na občinski spletni strani (prim.: http://www.skofljica.si/P/PDF/lekarna-3.pdf).

Ko bo uresničena ta namera, bomo resnično lahko rekli, župan je imel prav! Iskreno si želim, da bi se to res zgodilo.

Dolenjska cesta štiripasovna že čez eno leto?

V sredo, 11. julija 2012, je bila na spletni strani radia Zeleni val objavljena novica, da je Direkcija RS za ceste že pripravila projekt za preureditev Dolenjske ceste v štiripasovno cesto, ki ga je že pregledal župan in dal nanj nekatere tehnične pripombe. (Prim.: http://www.zelenival.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3195:dolenjka-ez-kofljico-bi-bila-lahko-e-prihodnje-leto-tiripasovna&catid=2:lokalno&Itemid=7) Ker bo poseg bistveno posegel v življenje občanov, ki živijo neposredno ob Dolenjski cesti, sem županu poslal nekaj vprašanj in ga prosil, če mi nanje odgovori.

            Poslana vprašanja so sledeča:

1.      Menite, da bi morali o idejni rešitvi razpravljati na občinskem svetu, svetu KS ali celo pripraviti javno razgrnitev?

2.      Ali zgolj večja pretočnost prometa, kar naj bi zagotovila štiripasovnica, pomeni izboljšanje kakovosti življenja občanov ob Dolenjski cesti ali pa gre za še večjo obremenitev?

3.      Je ob širitvi – preureditvi Dolenjske ceste predvidena tudi rušitev kakšnega objekta in kakšni posegi so predvideni na samem cestišču?

4.      Kako idejna rešitev rešuje problem zavijanja levo, npr. na Jagrovo ulico?

5.      Kakšno križišče je predvideno na Kamnikarjevi ulici? Ali ob tem posegu še obstaja možnost ureditve začasnega krožišča, ki bi ga opremili s plastičnim krogom?

6.      Ali zasnova dvojnega križišča na Škofljici ostaja nespremenjena?

7.      Koliko prehodov za pešce je predvideno in kje naj bi bili locirani?

8.      Kaj se bo zgodilo z obstoječimi pločniki, ali ostanejo nespremenjeni?

9.      Kako bodo izvedena avtobusna postajališča – bo avtobus ustavljal na voznem pasu ali pa so predvideni odmiki?

10. Se vam zdi primerno, da bo štiripasovnica potekala neposredno ob podružnični osnovni šoli?

11. Kako bo na načrtovani štiripasovnici poskrbljeno za kolesarje?

12. Kolikšna je predvidena hitrost vožnje na morebitni novi štiripasovni cesti?

13. Ali menite, da bi država, če bo res uredila štiripasovnico na Dolenjski cesti, opustila idejo o gradnji obvoznice?

Prejete odgovore bom seveda objavil, da jih boste lahko prebrali tudi bralci mojega bloga.

Po daljšem času ...

Od velike noči so se obveznosti tako zelo zgostile, da preprosto ni bilo časa pisati. Lahko bi sicer navrgel kakšno misel, ker pa nisem človek twiterja, pač pa stvari raje premislim, je bolje, da je blog ta čas  sameval. Nekateri ste me spraševali, zakaj tišina, spet drugi večkrat pogledali, ali je bilo objavljeno kaj novega. O tem priča statistika. Nekateri ste spraševali, zakaj imam izključene komentarje. Odgovor je sila preprost. Komentarje je potrebno moderirati, za to pa nimam časa. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi lahko na moj blog kdorkoli pisal karkoli. Anonimih izjav, pa naj bodo dobre ali slabe, ne potrebuje nihče.

Sedaj, ko so se končale mnoge tekoče obveznosti, bom lahko podal svoj – nekoliko oddaljen – pogled na dogodke. Naj danes na kratko spomnim, kaj vse se je zgodilo v času od velike noči, ki smo jo praznovali 8. aprila.

Dne 18. aprila je na Lavrici potekal dobro obiskani občni zbor krajanov, ki je bil skrbno pripravljen, kar je pohvalil tudi župan. Z zapisnikom smo se kar nekaj časa ukvarjali, bo pa zagotovo objavljen v septembrski številki Glasnika. Vem, zelo pozno.

Dne 23. aprila smo ustanovili Interesno združenje Naša Lavrica, ki so ga nekateri prepoznali kot pravno formiranje Neodvisne liste Naša Lavrica in nam, še preden smo storili karkoli vsebinskega, metali pod noge polena, drugi pa so združenje prepoznali kot priložnost, da v dobrobit razvoja kraja in občine formalno organizirajo svojo prostovoljno dejavnost.

Med prvomajskimi prazniki sem obiskal Turčijo, ki se neverjetno hitro razvija. Morda so Turki lahko srečni, da so ostali izven meja Evropske unije?

Dne 15. maja sem bil kot avtor prispevka o Ivanu Ogrinu povabljen na Vrhniko na predstavitev Vrhniških razgledov, ki jih dvakrat letno izdaja Muzejsko društvo. Name so s svojim delom naredili velik vtis in mislim, da bi morali nekaj njihove prakse prenesti v našo občino.

Dne 23. maja je potekala seja Sveta Zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica.

Dne 28. maja je zasedala Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo in finančen zadeve, ki deluje v okviru Občinskega sveta, naslednji dan, 29. maja, pa še Komisija za statut in poslovnik.

V četrtek, 31. maja, smo imeli 14. redno sejo Občinskega sveta, kjer je bilo zlasti živahno ob debati ……

Mešani pevski zbor Češnje me je naprosil, če bi povezoval dva koncerta, ki so ju načrtovali v začetku junija. Kljub mnogim obveznostim sem z veseljem pristal, saj se tudi zbor rad odzove, kadar v kraju pripravljamo prireditve in dogodke. Tako sem pripravil celoten scenarij dogajanja in vsa vezna besedila. Dne 1. junija smo se predstavili v Šmarjeških toplicah, v nedeljo, 4. junija, pa še v atriju dvorca Lisičje.

Dne 6. junija sem na Orlah obiskal zakonca Verček, ki sta še z nekaj sodelavci pripravila odlična izhodišča za pripravo razvojnega programa za vas Orle. Vaščani vedno bolj čutijo potrebo po povezovanju z ostalim okoljem, hkrati pa opažajo, kako zelo zaostaja komunalna infrastruktura. Želijo si celostnega razvoja vasi.

Naslednji dan, 7. junija, je potekal prvi občni zbor Interesnega združenja Naša Lavrica, kjer sem postal njegov podpredsednik, hkrati pa ustanovil Domoznansko sekcijo, ki bo imela namen preučevati krajevno zgodovino. Več o tem ste lahko prebrali v zadnji številki Glasnika.

V petek, 8. junija, je potekalo odprtje novega vrtca. Dogodka se zaradi prisostvovanja na pogrebu na Primorskem nisem uspel udeležiti, me pa je neprijetno presenetil scenarij, ki je nekatera dejanja predvidel pred uradnim začetkom. Odgovora na moje vprašanje županu, zakaj bo dogodek potekal v dveh delih, nisem dobil.

V soboto, 16. junija, je potekal že tradicionalni dan Lavrice, katerega je zaznamovalo čudovito vreme ter nadpovprečna udeležba. Moja naloga pri izvedbi je bila zlasti v oblikovanju osrednje prireditve. Tudi o tem sem pisal v zadnjem Glasniku.

Dne 20. junija je na občini potekala predstavitev idejnih zasnov za novo šolo, za katero smo si nekateri svetniki vzeli veliko časa. Po predstavitvi je strokovna komisija ugotovila, da v bistvu nobena rešitev ne ustreza pričakovanjem, zato je dve rešitvi izločila, štiri projektante pa bo pozvala, da rešitve dopolnijo.

Sredi junija je izšla Kronika, revija za krajevno zgodovino, kjer sem objavil izčrpen prispevek o Ivanu Ogrinu. S tem je ta zaslužni mož dobil mesto v zgodovini našega kraja, ki mu gre. Letos jeseni bo minilo 100 let od njegovega prihoda na Lavrico. Če si kdo želi lastnega izvoda, Kroniko najde v vseh bolje založenih knjigarnah ali pa na Znanstveno raziskovalnem centru Akademije znanosti in umetnosti, ki revijo izdaja.

Naslednji dan, 21. junija, je na Lisičju potekala občinska proslava ob dnevu državnosti, kjer me na žalost ni bilo, ker sem imel doma obrtnika in delo se je zavleklo v čas proslave. Ni mi bilo vseeno, vendar je ob vsem navedenem potrebno postoriti tudi kaj za lasten dom in seveda hoditi v službo, da človek napolni domači proračun. Po proslavi sem se prvič srečal še s člani Domoznanske sekcije, o čemer sem pisal v Glasniku.

V soboto 23. junija, smo še zadnjič v letošnji sezoni zapeli z Ženskim pevskim zborom Ig, ki ga vodim od leta 2005. Poročila se je naša pianistka in korepetitorka Polona.

Naslednji teden je bil zopet povezan z delom občinskega svetnika. Dne 26. junija smo zasedali na Komisiji za statut in poslovnik, v četrtek, 28. junija, pa je potekala 15. redna seja s kar nekaj živahnimi točkami.

S tem so se nekako končale obveznosti letošnjega šolskega leta. Julij in avgusta bosta verjetno mirnejša, čeprav čisto brez obveznosti ne bo šlo. Morda bo koga navedeni seznam obveznosti dolgočasil ali pa ga bo razumel kot preveliko hvalisanje. Njegov namen je predvsem vpogled v moje delo zadnjega trimesečja, hkrati pa program za pisanje bloga v nekaj prihodnjih tednih. Tako boste spoznali moj pogled na vsebino dogodkov in odločitev, kar je tudi osnovni namen pisanja tega bloga.