Včerajšnja seja občinskega sveta je bila zanimiva. A v tem trenutku naj zapišem zgolj to, da amandma, ki sem ga spisal k Rebalansu 1 proračuna občine Škofljica 2012 z željo, da Lavrici jasno zagotovim sredstva za nakup zemljišča za športno igrišče, ni bil izglasovan. Tako popravljeni proračun za leto 2012 nima več postavke Nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici v višini 85.000 EUR. V razpravi je župan sicer zagotovil, da so sredstva zagotovljena v postavki Nakupi zemljišč – razno in da bo k nakupu občina pristopila takoj, ko se najde ustrezno zemljišče.
Ko sem zastavil vprašanje, zakaj potem ukinja postavko, je pojasnil, da jasno opredeljen oziroma namenski denar zvišuje cene zemljiščem, čeprav vemo, da je temelj za določitev cene uradna cenitev sodno zapriseženega cenilca. Na vprašanje, zakaj je potem postavka sploh bila dana v proračun za leto 2012, odgovora nisem dobil. Kot sem povedal na seji, gre očitno za sistem »korenčka in palice«. Razprava je šla tudi v smer, da se rebalans dela predvsem zato, da se zagotovi denar za novo vodno vrtino za vas Orle, katere prebivalci imajo težave s preskrbo s to življenjsko pomembno tekočino. Vrednost vrtine je bila ocenjena na približno 23.000 EUR. Posredno se je namreč namigovalo, da z vložitvijo amandmaja nasprotujem zagotovitvi sredstev za Orle. Naj zato še enkrat – čeprav je povsem jasno – poudarim, da sem predlagal zgolj to, da se denar iz postavke Nakup zemljišč – razno prenese, na točno definirano postavko, torej od tam, kjer je po županovih besedah denar za igrišče tako ali tako zagotovljen. Še več, menil sem, da bi občina lahko brez rebalansa izvedla vrtino, denar pa vzela iz splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena stroškom, ki v proračunu niso definirani. S tem se občinska računovodkinja Bojana Košiček Pergar sicer ni strinjala, direktor občinske uprave gospod Marko Podvršnik pa je poudaril, da pomanjkanje vode na Orlah ni tako urgentna zadeva, da bi denar črpali iz splošne proračunske postavke, saj vodo lahko dovažajo s cisternami.
Dejstvo je, da so županovi argumenti prepričali 7 svetnikov od 13 prisotnih, tako smo amandma podprli zgolj predlagatelj Iztok Petrič ter Nataša Spreitzer (oba NL Naša Lavrica), Jože Jurkovič (SLS) in Jože Žlahtič (SD). Dva sta bila vzdržana (Slavka Kregar (NSi) in Simona Kostrevc (SDS)), ostali proti. Ko sem pred glasovanjem pozval svetnike, naj glasujejo po lastni vesti, ker vem, da je župan pred sejo lobiral za zavrnitev amandmaja, se je oglasil zgolj svetnik Peter Pal (DeSUS) in pojasnil, da ga ni nihče prepričeval, kako naj glasuje, in da bo glasoval po lastni vesti.
O amandmaju sicer nihče od svetnikov ni razpravljal, torej argumentiral za ali proti, niti nisem prepričan, da so ga vsi natančno prebrali. Glede na zgoraj navedeno je jasno, da je bil amandma neškodljiv in ni nikomur nič jemal. Namen je bil zgolj v tem, da se sredstva za nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici transparentno navedejo v rebalansu proračuna za leto 2012. Očitno imajo nekateri radi meglo.
petek, 30. marec 2012
četrtek, 29. marec 2012
Amandma k Rebalansu 1 proračuna za leto 2012
Rebalans 1 je občutno posegel v nekatere bistvene postavke, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje. Če že razumemo, da se so se znižala sredstva za gradnjo nove šole, ne moremo razumeti, da je bil v celoti umaknjen znesek za nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici.
Dejstvo je, da v letošnjem letu za novo šolo potrebujemo denar za izdelavo projektov, za kar so bila sredstva v proračunu ustrezno povečana, mnogo manj pa za samo gradnjo, saj bo le-ta, če bo šlo vse po sreči, zapadla v prihodnje leto. V proračunu za leto 2013 so za enkrat namenjeni štirje milijoni. Komisija pripravlja ustrezna izhodišča za pripravo idejne zasnove.
V celoti pa je bila umaknjena postavka za nakup zemljišča za izgradnjo športnega igrišča. Ugotovljeno je namreč bilo, da se je predvideno zemljišče nahaja v prvem naravovarstvenem pasu in da Ministrstvo za kmetijstvo ne bo dalo soglasja za gradnjo, kar pomeni, da tudi v Občinskem prostorskem načrtu to zemljišče ne more biti opredeljeno kot zazidalno. Kljub temu, da je župan na seji Komisije za gospodarstvo, finance in pravne zadeve, ki je zasedala v ponedeljek, 16. marca. 2012, pokazal velik interes, da se poišče nadomestno zemljišče, postavke ne namerava vrniti v proračun. Da bi zaščitil interes, ki nedvomno prevladuje tako med krajani Lavrice kot svetnicami in svetniki, sem pripravil amandma in predlagal, da se znesek za nakup zemljišča za igrišče vzame iz postavke Nakup zemljišč – razno. Ta postavka je bila namreč v preteklem letu realizirana v višini 61 %, celotna postavka Nakupi zemljišč pa 71 %. Iz tega izhajam, da rezerve obstajajo. Ali bodo svetniki amandma podprli ali ne, bo jasno danes zvečer.
V vsakem primeru pa bo potrebno angažirati vse razpoložene sile, da bi na Lavrici našli primerno zemljišče za izgradnjo športnega igrišča. Otroci se nimajo kam dati, če povem čisto po domače. Tako apeliram zlasti na vse lastnike večjih zemljiških površin, da razmislijo, ali bi občini lahko prodali kakšno parcelo, s čemer bi bistveno pripomogli h kvalitetnejšemu bivanju in varnejšemu okolju za igro otrok. Morda nadete zgled v Ivanu Ogrinu, velikemu dobrotniku, katerega 60-letnice smrti smo se spomnili v lanskem letu. Letos namreč mineva 100 let, kar je ta omikani gospod prišel na Lavrico. Kaj ne bi bilo lepo, da bi se tega dogodka spomnili z novo pridobitvijo za kraj oziroma za krajane?
Razmišlja se tudi o začasni ureditvi zemljišča, kjer bo stala nova šola, da bi vsaj tam otroci našli približno varno zavetje za igro in druženje. Možnosti bodo znane v kratkem.
Torej, držimo pesti, da bodo svetnice in svetniki nocoj glasovali po svoji vesti, potem pa takoj »na lov« za ustreznim zemljiščem za ureditev športnega igrišča na Lavrici.
Dejstvo je, da v letošnjem letu za novo šolo potrebujemo denar za izdelavo projektov, za kar so bila sredstva v proračunu ustrezno povečana, mnogo manj pa za samo gradnjo, saj bo le-ta, če bo šlo vse po sreči, zapadla v prihodnje leto. V proračunu za leto 2013 so za enkrat namenjeni štirje milijoni. Komisija pripravlja ustrezna izhodišča za pripravo idejne zasnove.
V celoti pa je bila umaknjena postavka za nakup zemljišča za izgradnjo športnega igrišča. Ugotovljeno je namreč bilo, da se je predvideno zemljišče nahaja v prvem naravovarstvenem pasu in da Ministrstvo za kmetijstvo ne bo dalo soglasja za gradnjo, kar pomeni, da tudi v Občinskem prostorskem načrtu to zemljišče ne more biti opredeljeno kot zazidalno. Kljub temu, da je župan na seji Komisije za gospodarstvo, finance in pravne zadeve, ki je zasedala v ponedeljek, 16. marca. 2012, pokazal velik interes, da se poišče nadomestno zemljišče, postavke ne namerava vrniti v proračun. Da bi zaščitil interes, ki nedvomno prevladuje tako med krajani Lavrice kot svetnicami in svetniki, sem pripravil amandma in predlagal, da se znesek za nakup zemljišča za igrišče vzame iz postavke Nakup zemljišč – razno. Ta postavka je bila namreč v preteklem letu realizirana v višini 61 %, celotna postavka Nakupi zemljišč pa 71 %. Iz tega izhajam, da rezerve obstajajo. Ali bodo svetniki amandma podprli ali ne, bo jasno danes zvečer.
V vsakem primeru pa bo potrebno angažirati vse razpoložene sile, da bi na Lavrici našli primerno zemljišče za izgradnjo športnega igrišča. Otroci se nimajo kam dati, če povem čisto po domače. Tako apeliram zlasti na vse lastnike večjih zemljiških površin, da razmislijo, ali bi občini lahko prodali kakšno parcelo, s čemer bi bistveno pripomogli h kvalitetnejšemu bivanju in varnejšemu okolju za igro otrok. Morda nadete zgled v Ivanu Ogrinu, velikemu dobrotniku, katerega 60-letnice smrti smo se spomnili v lanskem letu. Letos namreč mineva 100 let, kar je ta omikani gospod prišel na Lavrico. Kaj ne bi bilo lepo, da bi se tega dogodka spomnili z novo pridobitvijo za kraj oziroma za krajane?
Razmišlja se tudi o začasni ureditvi zemljišča, kjer bo stala nova šola, da bi vsaj tam otroci našli približno varno zavetje za igro in druženje. Možnosti bodo znane v kratkem.
Torej, držimo pesti, da bodo svetnice in svetniki nocoj glasovali po svoji vesti, potem pa takoj »na lov« za ustreznim zemljiščem za ureditev športnega igrišča na Lavrici.
petek, 23. marec 2012
Kako bomo čistili občino/državo/svet?
Letošnji čistilni dan bo sobota, 24. marec. Dan pred materinskim dnevom, dan pred referendumom o družinskem zakoniku, dan referendumskega molka. Očitno je dan izbran posrečeno. Ob kupih odpadkov, ki jih brezvestneži lahkotno odlagajo v naravo, bomo govorili predvsem o smeteh in bo tako nedeljska obveznost do mater in družin ostala skrita pod molčečo gmoto odpadkov, referendumski molk pa zagotovljen.
Morda uvodni odstavek zveni tako, kot da nameravam razmišljati o družinskem zakoniku kot kupu smeti, ki ga je potrebno očistiti, da bosta pomembni vlogi matere in družine dobili pomen, ki jima gre. Res je, da bo tudi v nedeljo potekala »čistilna akcija«, vendar z eno razliko. Uspešna bo zgolj za tisto večino državljank in državljanov, ki se bodo po preštetih referendumskih glasovnicah znašli na strani večine. Sobota pa bo dan, ko bomo zmagali vsi, ki se bomo zapodili v kotanje in obcestne jarke ter jih skušali očistiti nesnage. Medtem ko so za zakonik odgovorni poslanke in poslanci, smo za čistilno akcijo odgovorni vsi. V kolikšni meri se te odgovornosti zavedamo in bomo kljub slabi kampanji na občinski ravni v soboto ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu? Na Lavrici je bilo danes zjutraj prijavljenih zgolj 30 krajank in krajanov, upam, da se nas bo v soboto zbralo bistveno več.
Osebno sem v zadnjem času napravil nekaj informativnih sprehodov po Lavrici in njenem hribovitem zaledju, da bi videl, kakšno je stanje. Nisem si mislil, da je mogoče v letu dni tako zelo nasvinjati naravo, saj smo krajani Lavrice pred letom dni precej dobro očistili naš kraj. Zaradi različnih odpadkov in lege smetišč, bi morali načrtovati, koga bomo kam poslali, saj, recimo, otroci zaradi varnosti ne morejo čistiti ob Dolenjski cesti ali nalagati zakonskih vzmetnic. Svoje videnje in predloge sem posredoval koordinatorki akcije Očistimo Slovenijo za Občino Škofljica ge. Radmili P. Blatnik na elektronski naslov, ki je bil objavljen, vendar nisem prejel še nobenega odgovora. Tako sklepam, da imajo nad stanjem pregled in ne potrebujejo sugestij domačinov. Hkrati sem opazil, da so se člani MTB Lavrica odločili, da bodo pregledali stanje ob Čemšeniški grajski poti in jo očistili nesnage. Pohvalno. Zadali so si konkretno nalogo, torej točno vedo, kam bodo šli. Bravo! Kako bo z ostalimi, bomo videli v soboto. Želim si velike udeležbe članov društev, ki že s pripadnostjo društvu kažejo poseben odnos do okolice, v kateri živijo, in seveda vseh posameznih občank in občanov. Morda pridejo celotne družine in tako ob delu za skupno dobro preživijo del dneva pred nedeljskim praznikom.
Glede na to, da akcija Očistimo Slovenijo pošilja ljudi na registrirana divja odlagališča, pa bo potrebno upoštevati, da na Lavrici in tudi drugod očistimo tudi robove javnih poti – zlasti ob Dolenjski cesti in železnici –, ki jih mimoidoči vsako leto dodobra nasmetijo. Aktualne so zlasti plastenke, pločevinke in tudi polne vreče mešanih odpadkov. Najde pa se še lepo število pokrovov avtomobilskih platišč, ki jih vozniki morda nevede zgubljajo ob cesti.
Medtem ko bo nedelja zopet ideološko obarvana in bo narod zaradi nesposobnosti pogovarjanja in dogovarjanja zakonito izvoljenih predstavnikov ljudstva zopet razklan na dvoje, nas lahko sobotna čistilna akcija poveže v eno. Skrb za čisto okolje ni stvar naših in vaših, teh in onih, pač pa nas, ki smo tukaj in zdaj. Sleherni človek namreč rad biva v čistem in urejenem okolju, tudi tisti, ki svinjajo po sosedovem pragu in tudi tisti, ki so preponosni, da bi se sklanjali zaradi nemarnosti nekoga drugega. Materialnega profita, h kateremu smo vedno bolj nagnjeni, ne bo. Bo pa med tistimi, ki se bomo čistilne akcije udeležili, ogromno moralnega zadoščenja. Naj bo število teh sorazmerno s tistimi, ki bodo dan po tem imeli slabo vest, ker jih ni bilo zraven.
Morda uvodni odstavek zveni tako, kot da nameravam razmišljati o družinskem zakoniku kot kupu smeti, ki ga je potrebno očistiti, da bosta pomembni vlogi matere in družine dobili pomen, ki jima gre. Res je, da bo tudi v nedeljo potekala »čistilna akcija«, vendar z eno razliko. Uspešna bo zgolj za tisto večino državljank in državljanov, ki se bodo po preštetih referendumskih glasovnicah znašli na strani večine. Sobota pa bo dan, ko bomo zmagali vsi, ki se bomo zapodili v kotanje in obcestne jarke ter jih skušali očistiti nesnage. Medtem ko so za zakonik odgovorni poslanke in poslanci, smo za čistilno akcijo odgovorni vsi. V kolikšni meri se te odgovornosti zavedamo in bomo kljub slabi kampanji na občinski ravni v soboto ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu? Na Lavrici je bilo danes zjutraj prijavljenih zgolj 30 krajank in krajanov, upam, da se nas bo v soboto zbralo bistveno več.
Osebno sem v zadnjem času napravil nekaj informativnih sprehodov po Lavrici in njenem hribovitem zaledju, da bi videl, kakšno je stanje. Nisem si mislil, da je mogoče v letu dni tako zelo nasvinjati naravo, saj smo krajani Lavrice pred letom dni precej dobro očistili naš kraj. Zaradi različnih odpadkov in lege smetišč, bi morali načrtovati, koga bomo kam poslali, saj, recimo, otroci zaradi varnosti ne morejo čistiti ob Dolenjski cesti ali nalagati zakonskih vzmetnic. Svoje videnje in predloge sem posredoval koordinatorki akcije Očistimo Slovenijo za Občino Škofljica ge. Radmili P. Blatnik na elektronski naslov, ki je bil objavljen, vendar nisem prejel še nobenega odgovora. Tako sklepam, da imajo nad stanjem pregled in ne potrebujejo sugestij domačinov. Hkrati sem opazil, da so se člani MTB Lavrica odločili, da bodo pregledali stanje ob Čemšeniški grajski poti in jo očistili nesnage. Pohvalno. Zadali so si konkretno nalogo, torej točno vedo, kam bodo šli. Bravo! Kako bo z ostalimi, bomo videli v soboto. Želim si velike udeležbe članov društev, ki že s pripadnostjo društvu kažejo poseben odnos do okolice, v kateri živijo, in seveda vseh posameznih občank in občanov. Morda pridejo celotne družine in tako ob delu za skupno dobro preživijo del dneva pred nedeljskim praznikom.
Glede na to, da akcija Očistimo Slovenijo pošilja ljudi na registrirana divja odlagališča, pa bo potrebno upoštevati, da na Lavrici in tudi drugod očistimo tudi robove javnih poti – zlasti ob Dolenjski cesti in železnici –, ki jih mimoidoči vsako leto dodobra nasmetijo. Aktualne so zlasti plastenke, pločevinke in tudi polne vreče mešanih odpadkov. Najde pa se še lepo število pokrovov avtomobilskih platišč, ki jih vozniki morda nevede zgubljajo ob cesti.
Medtem ko bo nedelja zopet ideološko obarvana in bo narod zaradi nesposobnosti pogovarjanja in dogovarjanja zakonito izvoljenih predstavnikov ljudstva zopet razklan na dvoje, nas lahko sobotna čistilna akcija poveže v eno. Skrb za čisto okolje ni stvar naših in vaših, teh in onih, pač pa nas, ki smo tukaj in zdaj. Sleherni človek namreč rad biva v čistem in urejenem okolju, tudi tisti, ki svinjajo po sosedovem pragu in tudi tisti, ki so preponosni, da bi se sklanjali zaradi nemarnosti nekoga drugega. Materialnega profita, h kateremu smo vedno bolj nagnjeni, ne bo. Bo pa med tistimi, ki se bomo čistilne akcije udeležili, ogromno moralnega zadoščenja. Naj bo število teh sorazmerno s tistimi, ki bodo dan po tem imeli slabo vest, ker jih ni bilo zraven.
petek, 9. marec 2012
Prva objava
Zgodilo se je. Dobili smo optiko!
Prvi resen napredek na Selah pri Lavrici od leta 1989, ko sem se s starši preselil v to lepo dolino. Sicer ni šlo tako enostavno kot pri soobčanih nekaj sto metrov stran, saj smo morali napeljavo sofinancirati. To daje občutek drugorazrednosti, vendar je bistveno to, da smo končno tudi na Selah dobili široko odprt pogled v svet. Pa ne le pogled. Preko interneta bomo lahko kar z domačega naslanjača tudi aktivno posegali v vsakodnevno dogajanje.
Namen tega spletnega dnevnika je zlasti v tem, da bom kot svétnik občinskega sveta Občine Škofljica lahko širši javnosti posredoval svoj pogled na življenje naše občine. S sej občinskega sveta se mnenj in argumentov svetnic in svetnikov praktično ne sliši. Še pobud in vprašanj občinsko glasilo ne objavi, čeprav sem že na dveh sejah v pričo urednice Jane Vavtar pozval k temu. Enako je na Zelenem valu, menda najbolj poslušanem radiu v naši občini. Tam se sliši zgolj glas župana, poročila s sej občinskega sveta so neverjetno skopa in selektivna. Spletna stran radia pa odseva stanje etra. Svetniki smo že večkrat spodbudili župana in občinsko upravo, da bi na občinski spletni strani poleg sklepov občinskega sveta objavili tudi celoten tonski zapis seje. Tako bi lahko zainteresirani občani doma prisluhnili razpravi, mnenjem in argumetom svetnikov. Slišali bi, kdo razpravlja in kdo je večinoma tiho, kaj pove, ko se oglasi, in predvsem to, ali njegovo delo sledi predvolilnim obljubam. Žal smo le glas vpijočega v puščavi. Tako si želim, da bi bil ta spletni dnevnik nekakšna oaza, v kateri se bodo odžejali vsi, ki iščejo širše obzorje in znajo na življenje in delo gledati z večih perspektiv. Menim, da sta moj pogled na problematiko in moje delo v občinskem svetu pomembna vsaj za tiste, ki so mi namenili glas.
Tehnični napredek, ki je kočno dosegel tudi mojo vas, mi bo omogočal biti glasnejši. Za to je zaslužen tudi župan, kajti brez njegove besede bi verjetno še vedno komunicirali preko bakra.
Prvi resen napredek na Selah pri Lavrici od leta 1989, ko sem se s starši preselil v to lepo dolino. Sicer ni šlo tako enostavno kot pri soobčanih nekaj sto metrov stran, saj smo morali napeljavo sofinancirati. To daje občutek drugorazrednosti, vendar je bistveno to, da smo končno tudi na Selah dobili široko odprt pogled v svet. Pa ne le pogled. Preko interneta bomo lahko kar z domačega naslanjača tudi aktivno posegali v vsakodnevno dogajanje.
Namen tega spletnega dnevnika je zlasti v tem, da bom kot svétnik občinskega sveta Občine Škofljica lahko širši javnosti posredoval svoj pogled na življenje naše občine. S sej občinskega sveta se mnenj in argumentov svetnic in svetnikov praktično ne sliši. Še pobud in vprašanj občinsko glasilo ne objavi, čeprav sem že na dveh sejah v pričo urednice Jane Vavtar pozval k temu. Enako je na Zelenem valu, menda najbolj poslušanem radiu v naši občini. Tam se sliši zgolj glas župana, poročila s sej občinskega sveta so neverjetno skopa in selektivna. Spletna stran radia pa odseva stanje etra. Svetniki smo že večkrat spodbudili župana in občinsko upravo, da bi na občinski spletni strani poleg sklepov občinskega sveta objavili tudi celoten tonski zapis seje. Tako bi lahko zainteresirani občani doma prisluhnili razpravi, mnenjem in argumetom svetnikov. Slišali bi, kdo razpravlja in kdo je večinoma tiho, kaj pove, ko se oglasi, in predvsem to, ali njegovo delo sledi predvolilnim obljubam. Žal smo le glas vpijočega v puščavi. Tako si želim, da bi bil ta spletni dnevnik nekakšna oaza, v kateri se bodo odžejali vsi, ki iščejo širše obzorje in znajo na življenje in delo gledati z večih perspektiv. Menim, da sta moj pogled na problematiko in moje delo v občinskem svetu pomembna vsaj za tiste, ki so mi namenili glas.
Tehnični napredek, ki je kočno dosegel tudi mojo vas, mi bo omogočal biti glasnejši. Za to je zaslužen tudi župan, kajti brez njegove besede bi verjetno še vedno komunicirali preko bakra.
Naročite se na:
Objave (Atom)