Da bi dosledneje in intenzivneje ločevali odpadke - Nov Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov

Ljubljanska Snaga preko Občine Škofljica uvaja nov ali bolje rečeno spremenjen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Do sedaj smo imeli črne zabojnike za mešane komunalne odpadke oziroma za preostanek odpadkov, poleg pa še rjave zabojnike za biološke odpadke. Embalažo, steklo in papir smo, kdor je pač ločeval, vozili na ekološke otoke.

     Novi Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov pa zapoveduje ločeno zbiranje odpadkov tako, da bomo poleg črnih in rjavih zabojnikov dobili še rumene, v katere bomo že doma odlagali embalažo. Papir in steklo pa naj bi zaenkrat še vozili na ekološke otoke, ki naj bi do nadaljnjega ostali na svojih mestih.

S tem se bo spremenil tudi red odvažanja odpadkov. Do sedaj so črne zabojnike praznili enkrat tedensko, rjave na 14 dni, po novem pa naj bi črne zabojnike praznili enkrat na tri tedne, rjave (biološke odpadke) pa poleti na 14 dni pozimi pa enkrat na 3 tedne. Na tri tedne bodo praznili rumene zabojnike (embalaža). V prihodnosti naj bi dobili tudi modre zabojnike, ki so namenjeni papirju. S takim načinom zbiranja komunalnih odpadkov, naj bi dosegli lažje in s tem intenzivnejše ločevanje. Pri Snagi zberejo približno 40 % ločenih odpadkov, njihov cilj pa je doseči 70–80 % ločevanja frakcij, kar je do sedaj edina v državi dosegla Mestna občina Velenje. Predvideva se, da bo z redkejšim odvozom mešanih odpadkov uporabnik prisiljen več ločevati, saj bo v nasprotnem primeru potreboval večji zabojnik za mešane odpadke, posledično pa bo plačeval višjo ceno odvoza smeti.

     Namen se zdi dober, vendar se v ozadju pojavlja kar nekaj dvomov. Eden je zagotovo ta, da četudi bo cena ostala nespremenjena, bo odvoz mešanih odpadkov izveden zgolj enkrat na tri tedne. Res da bodo praznili še zabojnike za embalažo, vendar to smo sedaj brez večjih težav odlagali na ekološki otok. Zastavlja se tudi vprašanje smradu iz črnih zabojnikov, saj je potrebno vanje, naprimer, odlagati kosti, ki bodo poleti verjetno po treh tednih zelo zaudarjale. Vsi zabojniki morajo stati na zasebnem zemljišču, razen na dan odvoza, ko jih bomo lahko postavili na javno zemljišče, oziroma lahko stojijo tam, kjer se sedaj nahajata črni in rjavi zabojnik. Vprašanje je, ali bo prostor tudi za rumeni zabojnik, saj bo ta še enkrat večji glede na črni zabojnik, ki ga uporabljamo sedaj. Vsak posameznik bo moral zagotoviti kar nekaj prostora za vse zabojnike, torej tri do štiri, in paziti na urnik odvoza za posamezno frakcijo odpadkov. Kajti, če zabojnika na dan odvoza ne bo postavil na prevzemno mesto, bo naslednji tri tedne odpadke vozil bodisi na ekološki otok, ki je brez črnih zabojnikov, bodisi bo moral kupiti vreče, s katerimi bo plačal dodaten odvoz.

Odlok zelo natančno predpisuje kazni, ki se gibljejo od 40 evrov, če posameznik ne bo odstranil snega ob zabojnikih in s pokrovov, pa do 2.000 evrov, če bo posameznik odlagal odpadke v nasprotju z določili odloka. Za pravne osebe najvišja zagrožena kazen znaša 40.000 evrov.

     Morda ni zanemarljiva informacija, da so zabojniki označeni s črtnimi kodami ali mikročipi, tako se natančno ve, kdo je lastnik katerega zabojnika. Ali bi to moralo biti navedeno tudi v odloku, ni bilo povsem jasno, sem pa prosil, da do drugega branja pripravijo pravno obrazložitev.

Svetniki smo 4. oktobra opravili prvo branje odloka in ga poslali v  drugo branje, ki bo verjetno opravljeno 25. oktobra 2012. Svetujem, da si ga občani preberete in morda sami podate svoje predloge, dvome in vprašanja. Osnutek odloka najdete na sledeči povezavi: http://www.skofljica.si/P/PDF/3_ODLOK_ODPADKI_SPREMEMBA%202012.pdf

     Mnenje občinskega sveta ni povsem enotno, saj nekateri menijo, da je obstoječe stanje dobro in da ne potrebujemo sprememb, drugi pa odlok podpirajo zlasti z vidika doseganja temeljitejšega ločevanja odpadkov, v kar nas  izvajalec z novim odlokom nekako prisili. Zagotovo je doslednejše ločevanje odpadkov ugodno za izvajalca in posledično za uporabnika, saj so odpadki danes del zaslužka.

     Moje osebno mnenje je, da pri vsem ne smemo gledati na dobiček ali lagodnost pač pa zlasti na odnos do okolja. Tega moramo varovati!

Rešujmo naše občane in rešeni bodo tudi drugi

V petek, 7. septembra 2012, zvečer je na Pijavi Gorici potekal zbor krajanov na temo prometne problematike. Kot je vsem znano, naselje prečka preobremenjena Kočevska cesta, ki vedno bolj ogroža življenja tam živečih občanov. Predsednik KS Pijava Gorica Franci Pavlinjek je predstavil njihove predloge za izboljšanje stanja: cestni otok, ki bi zožil vozišče in s tem prisilil voznike k zmanjšanju hitrosti, in namestitev semaforja – oboje takoj; v letu ali dveh izgradnja podhoda; dolgoročno pa izgradnja obvoznice, ki bi jo v prostor umestili že skupaj z umeščanjem škofljiške obvoznice.

Župan konkretnega odgovora na predloge ni imel, pravzaprav je v svojem monologu veliko več časa posvetil drugim projektom v občini. 105.000.000 državnih sredstev naj bi bilo investirano na Dolenjsko cesto in še kam. Res lepa tolažba za krajane Pijave Gorice, ki so pripovedovali grozljive izkušnje iz vsakdanjega življenja s cesto smrti, kot jo je poimenoval Pavlinjek. Župan se je poslovil z obljubo o ogledu in sestanku s pristojnimi. Že po njegovem odhodu smo strani predsednika Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojana Božiča izvedeli, da je navedeni organ že pred časom občini poslal predlog z zgoraj navedenimi ukrepi, da bi zagotovili večjo varnost krajanov Pijave Gorice. Odgovora s strani občine (še) ni prejel.

Dejstvo je, da Pijava Gorica postaja ozko grlo oziroma to že je. Na eni strani se cesta širi s tretjim pasom, na drugi stani se načrtuje preureditev Dolenjske ceste v štiripasovnico. Druge rešitve, na primer izgradnja ustreznega podhoda kot najhitrejše in najvarnejše rešitve, ta trenutek ni. Med samim zborom krajanom in še kasneje sem premišljeval, kaj lahko za to naredim kot občinski svetnik. Na eni strani imamo – po besedah župana – na voljo 105.000.000 evrov, na drugi imamo življenjsko ogrožene občane. Kaj ne bi bilo možno milijon nameniti za izgradnjo podhoda kot preventivni ukrep ob gradnji tretjega pasu in preurejanju Dolenjske ceste? Projekt štiripasovnice naj bi potrjevali na občinskem svetu. Svet KS Lavrica je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da je potrebno projekt javno razgrniti in opraviti javno razpravo. Edina verjetna možnost, da pridemo do podhoda na Pijavi Gorici, je ta, da občinski svet v razpravi o projektu štiripasovnice zahteva, da se hkrati zgradi še podhod na Pijavi Gorici in zdi se, da je čas za to zahtevo dozorel. Župan večkrat poudarja, kako rešujejo celotno os A3 in podhod na Pijavi Gorici je del te osi, ki zelo zadeva vse občine, ki jih ta os prečka. Ko bo krajanom Pijave Gorice enkrat prekipelo in bodo zaprli cesto, bodo v koloni stali prav vsi, ki jih rešuje naš župan. Zato naj najprej reši svoje občane in posledično bodo rešeni vsi tisti, ki na Pijavi Gorici ne upoštevajo omejitve hitrosti in ne ustavijo otrokom, ki čakajo na prehodu za pešce, ter ne vidijo vozil, ki se vključujejo iz stranskih poti.

Torej, moj predlog bo, da naj se v razpravo o preurejanju Dolenjske ceste vključi zahteva o izgradnji podhoda za pešce in kolesarje na Pijavi Gorici. Kaj bodo na to porekli ostali svetniki, težko rečem, saj sva bila na občnem zboru krajanov Pijave Gorice poleg podžupana Borisa Zupančiča prisotna zgolj še pisec tega bloga Iztok Petrič in Bojan Božič, oba z Lavrice.

Ob občinskem prazniku

Danes praznujemo. Sprašujem se, v čem iskati razlog za praznovanje? V materialnem napredku, ki ga je občina dosegla v preteklem letu, v ustanovitvi lokalne skupnosti, ki ji rečemo Občina Škofljica, v veselju, da smo lahko povezani, v hvaležnosti, da se lahko zanesem na premnoge občanke in občane, ki so našli svoje poslanstvo kot člani raznih društev in ustanov, v zavedanju, kako pomemben segment človekovega življenja je izobraževanje, saj smo občinski praznik umestili v letni koledar na podlagi začetka osnovnošolskega pouka na področju naše občine. Praznik je poleg izobraževanja prek Frana Saleškega Finžgarja, ki je zgradil prvo šolo, neposredno povezan tudi s kulturo, saj je bil Finžgar po poklicu duhovnik in pisatelj. Z njegovim dušnim pastirstvom in njegovim peresom je tako globoko prepleten današnji dan – občinski praznik.

Na Svetu Zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica večkrat razpravljamo o tem, kako je vse več otrok in velikokrat tudi njihovih staršev v odnosu do šole, pouka in učiteljev dobesedno brezbrižnih. Kako vrednote znanja ne vidijo več kot perspektive za prihodnost ampak del nebodigatreba. Na drugi strani so učitelji, ki se trudijo, da bi tudi te, ki jim šola ni ravno blizu, skušali pritegniti, zainteresirati in jih predvsem ozavestiti, da sta šola in izobraževanje zanje nekaj dobrega. Skorajda neverjetno je, kakšne možnosti ponuja naša šola v obliki dopolnilnega pouka za tiste, ki potrebujejo več časa, da usvojijo določeno znanje, in na drugi strani dodatnega pouka za tiste, ki hitro dosežejo osnovno raven znanja. Paleta izbirnih predmetov je skorajda nepregledna, toliko jih šola ponuja. Hkrati poteka veliko ur pouka izven šolskega objekta, kar terja popolnoma drugačen napor s strani učiteljic in učiteljev, učenkam in učencem pa daje mnoga dodatna znanja in spretnosti, ki jih znotraj šolske zgradbe ne bi mogli pridobiti. Zakaj je nekaterim vsa ta ponudba dolgočasna in brezvezna? Verjetno bi v nadaljnjem razmišljanju našel več psiholoških in socialnih vzrokov, pa ni to namen tega razmišljanja. V njem želim poudariti to, da je morda čas, da občinski praznik posvetimo učiteljicam in učiteljem ter vzgojiteljicam in vzgojiteljem in vsem, ki se trudijo za blagor naših otrok. Letos smo slovesno odprli nov velik in sodoben vrtec, z nemalo težavami se pripravlja gradnja nove osnovne šole, ki jo zelo potrebujemo. A kaj bi družini hiša, če le ta ni dom, kaj bo občini šola, če v njej ni pravega pedagoškega duha. Brez človekove zavesti o nematerialnih dobrinah – osebah v podobi učiteljev, so vrtci in šole zgolj objekti, ki jih slej ko brej razje zob časa.

Zato to pisanje v veliki hvaležnosti do njihovega dela, skrbnosti in ljubezni, ki jo podarjajo naši skupnosti, namenjam vsem pedagoškim delavkam in delavcem, zaposlenim v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah. »Vi ste sol zemlje.« Res je, materialna podstat je potrebna za vsako delo, a tudi brez nje gre, če človek prepozna poslanstvo, s katerim je bil poslan na določen kraj. Prepoznal ga je Finžgar, ko je začel poučevati naše prednike, prepoznal ga je Ivan Ogrin, ki je s krajani zgradil šolo na Lavrici, prepoznala ga je Tončka Grat, ki je vodila prvo knjižnico v naši občini in knjige dostavljala tudi na dom. Bistvo duhovnega temelja izobraževanja so zelo dobro ubesedili in dali vpisati na steno lavriške šole: »Če se v mladosti pridno učiš, na starost veselo in srečno živiš.« Gre za dejanja iz velike želje po širjenju obzorij slehernemu človeku. Vsi navedeni in še mnogi drugi so prepoznali vlogo in pomen izobraževanja in prav bi bilo, da ga na ravni občinskega praznika ovrednotimo tudi mi, vendar ne z vidika, koliko denarja smo namenili v proračunu za vzgojo in izobraževanje, koliko objektov smo zgradili, temveč kaj smo storili kot posameznik in skupnost, da bi vrtec, šola, ter sploh vse, kar je povezano z vzgojo in izobraževanjem postalo vrednota, videna skozi optiko znanja in etike, ki ju prenašamo na otroke in ju otroci uporabljajo in živijo v vsakdanjem življenju. Torej bi enkrat lahko bila nit praznika promocija znanja in dela, ki ga je potrebno vložiti, da znanje pride do naših otrok. Da bodo znanje sprejemali kot vrednoto in ne kot tržno blago v smislu, kaj dobim, če grem v šolo, naredim domačo nalogo in podobno.

Naj tako ob občinskem prazniku najprej čestitam vsem učiteljicam, učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, ki se iz dneva v dan trudijo deliti svoj pedagoški eros. Čestitam vsem prejemnikom občinskih priznanj in nenazadnje vsem občankam in občanom. Pomen izobraževanja je zagotovo razlog, ki nas lohko prav vse poveže v veselm praznovanju današnjega občinskega praznika.

Štiripasovnica šele v fazi priprave idejnega projekta

Pred mesecem dni sem županu Ivanu Jordanu poslal več vprašanj, ki so se nanašala na načrtovano preureditev Dolenjske ceste v štiripasnovno cesto. Iz objave na spletni strani radia Zeleni val je bilo razbrati, da je narejen idejni projekt, na katerega je župan že dal pripombe. Očitno pa ni bilo ravno tako.

Danes sem prejel krajši dopis župana, sestavljen iz treh točk, v katerem me v zvezi z mojimi vprašanji seznanja:
- trenutno potekajo geodetske mertive ob Dolenjski cesti, katerih naročnik je DRSC;
- mertivam bo sledila priprava idejne zasnove za štiripasovnico;
- idejna zasnova bo predstavljena občinskemu svetu;
- gradnja cest, prometna pretočnost in varnost so izključno v pristojnosti države, pločniki pa v pristojnosti občine;
- štiripasovnica je samo začasna ureditev Dolenjske ceste do izgradnje obvoznice.

Kot lahko bralec sam razbere, je večina vprašanj ostala neodgovorjenih. Kljub temu pa sta bistvena dva podatka: 1. idejna zasnova se šele pripravlja; 2. idejna zasnova bo predstavljena občinskemu svetu.

Vsa vprašanja bom vnovič zastavil tako pripravljalcu idejne zasnove kot županu oziroma občinski upravi, še posebej če odgovori ne bodo razvidni iz dokumenta samega. Vsekakor pa upam, da bodo zastavljena vprašanja v pomoč pripravljalcu idejne rešitve. Zagotovo bo razprava morala biti širša, torej ne zgolj na ravni občinskega sveta, pač pa tudi na ravni krajevnih oziroma četrtnih skupnosti.

Počakajmo torej na idejno rešitev, ki bo - upajmo - primerna podlaga za nadaljnjo razpravo.

Iz preteklih dveh sej občinskega sveta 1

V tem prispevku želim podati nekaj poudarkov z zadnjih dveh sej občinskega sveta, da bi bili občani nekoliko bolje obveščeni o sami vsebini.

Temeljna vsebina 14. in 15. redne seje je zagotovo bila odločitev, da do sedaj enotni zavod osnovna šola in vrtec Škofljica ločimo na dva samostojna zavoda. Dejstvo je, da zavod zaradi velikega števila učencev (približno 850) in predšolskih otrok (približno 300) - in seveda toliko in toliko zaposlenih - ter razpršenosti na več lokacij postaja težko obvladljiv in da ravnatelj, ki ni zgolj pedagoški vodja pač pa tudi menedžer, težko vodi tako velik konglomerat. Predlog o razdružitvi je ravnatelj prof. Roman Brunšek napovedal že spomladi. Njegova želja je sicer bila, da bi do razdružitve prišlo že s 1. septembrom letos, vendar je bilo nato z občinsko upravo dogovorjeno, da se zavod razdruži s 1. januarjem 2013, kar je zlasti zaradi finančnega poslovanja mnogo lažje. Sicer sta obe enoti – vrtec in šola – že do sedaj imeli ločeno finančno poslovanje. Tako bomo s 1. januarjem 2013 v občini imeli dva javna vzgojno-izobraževalna zavoda. Kot vršilka dolžnosti ravnateljice Vrtca Škofljica je bila imenovana gospa Vera Šparovec, ki je že do sedaj opravljala naloge pomočnice ravnatelja za vrtce. Na 15. redni seji smo nato opravili drugo branje ustreznih odlokov in sprejeli potrebne sklepe.

Na zadnjih dveh sejah je bil sprejet nov Odlok o organizaciji in delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči v Občini Škofljica. Občinska uprava meni, da so »občani premalo seznanjeni z dolžnostmi in pravicami, ki jim sledijo v izrednih razmerah.« Zato so dali poseben poudarek členom, ki govorijo o vlogi občanov. O tem govori peto poglavje, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljam (prim.: UL RS 53/2012 z dne 13. 07. 2012):

V. DOLŽNOSTI IN OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV V SISTEMU

9. člen

(dolžnosti občanov)

Za nemoteno delovanje sistema so občani dolžni:

- sodelovati v civilni zaščiti,

- dati na razpolago materialna sredstva (v nadaljevanju: materialna dolžnost),

- se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov,

- obvestiti Regijski center za obveščanje (tel.št. 112), policijo (tel.št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

Občani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem vozil, strojev, opreme, drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, v uporabo civilni zaščiti.

Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Občan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.

11. člen

(povračilo škode)

Občan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

Občan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena.

12. člen

(pogoji za razporejanje)

V civilno zaščito razporedi občana pristojni upravni organ Ministrstva za obrambo.

Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta starosti (ženske).

V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:

- osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči,

- nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

13. člen

(obveznost odzivanja na poziv)

Občan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo na podlagi poziva pristojnega organa. Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.

14. člen

(prostovoljno sodelovanje)

Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:

- osebe, ki so stare najmanj 15 let,

- matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,

- osebe, ki jim je prenehala dolžnost.

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika Štaba civilne zaščite.

Na 14. redni seji je bila precej polemična tudi razprava o Pravilniku o gospodarjenju s kulturnimi objekti in prostori v lasti Občine Škofljica. K pravilniku je bil priložen še cenik najema kulturnih objektov in prostorov v lastni občine. Glede vsebine pravilnika je bilo že na komisijah (osebno sem sodeloval na Komisiji za kmetijstvo, gospodarstvo in finančne zadeve ter na Komisiji za statut in poslovnik) razbrati nestrinjanje zlasti z vidika zaračunavanja najemnine društvom, ki uporabljajo občinske prostore, zelo strogo postavljena pravila glede odpovedi v naprej rezerviranih terminov (občina bi lahko rezervacijo odpovedala zgolj 3 dni pred dogodkom). Društvom bi sicer prostore oddali s 95 % popustom, vendar se ob tem človek vpraša o smiselnosti vse potrebne birokracije za nekaj 10 evrov letno. Niče ni bil proti zaračunavanju tržne najemnine zunanjim uporabnikom, velika večina pa je nasprotovala zaračunavanje najemnine društvom. Poleg tega o pravilniku niso razpravljali sveti krajevnih skupnosti, saj gre po večini za dvorane in prostore, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti. Na moje vprašanje, kaj je bil sploh vzrok za pripravo pravilnika oziroma na katerem zakonu, odloku, ali drugem aktu temelji, se je sprva govorilo zgolj o »mnenju«, ki naj bi ga občina prejela. Ko sem želel to mnenje videti, ga niso imeli. Nazadnje je bilo že na sami seji rečeno, da naj bi mnenje poslala  Skupnost občin Slovenije, pa ga ni oziroma da so prejeli dopis računskega sodišča, v katerem je bilo navedeno, da lahko brezplačno oddajanje prostorov političnim strankam pomeni prikrito financiranje strank. No, ob tem je potrebno navesti, da je v priloženem cenika bilo predlagano, da se političnim strankam, ki imajo sedež v občini, upošteva 95 % popust. Na vprašanje, ali 95 % popust ne pomeni prikritega financiranja, konkretnega odgovora – razen parafraziranja – ni bilo. Pravilnik, ki bi ga glede ne poslovnik morali sprejeti v enofaznem postopku, je bil preoblikovan zgolj v delovno gradivo, na naslednji 15. redni seji, pa ga niti ni bilo na dnevnem redu.

Nadaljevanje sledi.

Radar medobčinskega inšpektorata

Od občanov Iga sem izvedel, da so bili s strani Občine Ig obveščeni, da medobčinski inšpektorat izvaja mertive hitoristi prometa in da naj občani vozijo po omejitvah. Glede na to, da ima naša občina skupen inšpektorat z občinama Ig in Grosuplje, bodo mertive hitrosti verjetno potekale tudi po naši občini. Ali bo tudi naša občinska uprava tako prijazna kot ižanska in nas o aktivnostih inšpektorata obvestila z letaki, ne vem, vsekakor pa je modro, da vsi vozniki upoštevamo omejitve hitrosti in se tako izognemo nepotrebnemu plačilu kazni.

Župan je imel prav

Danes smo v občini po skoraj letu dni takih in drugačnih pripetljajev znova odprli lekarno. »Odprtje lekarne Škofljica je dokaz, da je imel župan Ivan Jordan ves čas prav in da niso kršili nobene zakonodaje.« je zapisala Helena Okorn, novinarka radia Zeleni val (prim.: http://www.zelenival.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3199:kofljiani-imajo-spet-lekarno&catid=2:lokalno&Itemid=7).

Ob tem naj dodamo zgolj to, da so vsi pripetljaji okoli lekarne povezani zlasti z županovo obljubo, da bo z menjavo izvajalca lekarniške dejavnosti občini priskrbel dva nova zdravnika, ki bosta imela prostore v objektu sedanje lekarne, Lekarna Ljubljana pa naj bi si zgradila lasten objekt: »predvsem iz tega razloga so z Mestno občino Ljubljana in Lekarno Ljubljana potekali pogovori o možnostih sodelovanja pri zagotavljanju dodatne zdravstvene in lekarniške dejavnosti, za kar je bilo tudi podpisano pismo o nameri«, je zapisano na občinski spletni strani (prim.: http://www.skofljica.si/P/PDF/lekarna-3.pdf).

Ko bo uresničena ta namera, bomo resnično lahko rekli, župan je imel prav! Iskreno si želim, da bi se to res zgodilo.