Danes praznujemo. Sprašujem se, v
čem iskati razlog za praznovanje? V materialnem napredku, ki ga je občina
dosegla v preteklem letu, v ustanovitvi lokalne skupnosti, ki ji rečemo Občina
Škofljica, v veselju, da smo lahko povezani, v hvaležnosti, da se lahko zanesem
na premnoge občanke in občane, ki so našli svoje poslanstvo kot člani raznih
društev in ustanov, v zavedanju, kako pomemben segment človekovega življenja je
izobraževanje, saj smo občinski praznik umestili v letni koledar na podlagi
začetka osnovnošolskega pouka na področju naše občine. Praznik je poleg
izobraževanja prek Frana Saleškega Finžgarja, ki je zgradil prvo šolo,
neposredno povezan tudi s kulturo, saj je bil Finžgar po poklicu duhovnik in
pisatelj. Z njegovim dušnim pastirstvom in njegovim peresom je tako globoko
prepleten današnji dan – občinski praznik.
Na Svetu Zavoda Osnovna šola in
vrtec Škofljica večkrat razpravljamo o tem, kako je vse več otrok in velikokrat
tudi njihovih staršev v odnosu do šole, pouka in učiteljev dobesedno
brezbrižnih. Kako vrednote znanja ne vidijo več kot perspektive za prihodnost
ampak del nebodigatreba. Na drugi strani so učitelji, ki se trudijo, da bi tudi
te, ki jim šola ni ravno blizu, skušali pritegniti, zainteresirati in jih predvsem
ozavestiti, da sta šola in izobraževanje zanje nekaj dobrega. Skorajda
neverjetno je, kakšne možnosti ponuja naša šola v obliki dopolnilnega pouka za
tiste, ki potrebujejo več časa, da usvojijo določeno znanje, in na drugi strani
dodatnega pouka za tiste, ki hitro dosežejo osnovno raven znanja. Paleta
izbirnih predmetov je skorajda nepregledna, toliko jih šola ponuja. Hkrati
poteka veliko ur pouka izven šolskega objekta, kar terja popolnoma drugačen
napor s strani učiteljic in učiteljev, učenkam in učencem pa daje mnoga dodatna
znanja in spretnosti, ki jih znotraj šolske zgradbe ne bi mogli pridobiti.
Zakaj je nekaterim vsa ta ponudba dolgočasna in brezvezna? Verjetno bi v
nadaljnjem razmišljanju našel več psiholoških in socialnih vzrokov, pa ni to
namen tega razmišljanja. V njem želim poudariti to, da je morda čas, da
občinski praznik posvetimo učiteljicam in učiteljem ter vzgojiteljicam in
vzgojiteljem in vsem, ki se trudijo za blagor naših otrok. Letos smo slovesno
odprli nov velik in sodoben vrtec, z nemalo težavami se pripravlja gradnja nove
osnovne šole, ki jo zelo potrebujemo. A kaj bi družini hiša, če le ta ni dom,
kaj bo občini šola, če v njej ni pravega pedagoškega duha. Brez človekove
zavesti o nematerialnih dobrinah – osebah v podobi učiteljev, so vrtci in šole
zgolj objekti, ki jih slej ko brej razje zob časa.
Zato to pisanje v veliki
hvaležnosti do njihovega dela, skrbnosti in ljubezni, ki jo podarjajo naši
skupnosti, namenjam vsem pedagoškim delavkam in delavcem, zaposlenim v naših
vzgojno-izobraževalnih ustanovah. »Vi ste sol zemlje.« Res je, materialna
podstat je potrebna za vsako delo, a tudi brez nje gre, če človek prepozna
poslanstvo, s katerim je bil poslan na določen kraj. Prepoznal ga je Finžgar,
ko je začel poučevati naše prednike, prepoznal ga je Ivan Ogrin, ki je s
krajani zgradil šolo na Lavrici, prepoznala ga je Tončka Grat, ki je vodila
prvo knjižnico v naši občini in knjige dostavljala tudi na dom. Bistvo
duhovnega temelja izobraževanja so zelo dobro ubesedili in dali vpisati na steno
lavriške šole: »Če se v mladosti pridno učiš,
na starost veselo in srečno živiš.« Gre za dejanja iz velike želje po širjenju
obzorij slehernemu človeku. Vsi navedeni in še mnogi drugi so prepoznali vlogo
in pomen izobraževanja in prav bi bilo, da ga na ravni občinskega praznika
ovrednotimo tudi mi, vendar ne z vidika, koliko denarja smo namenili v
proračunu za vzgojo in izobraževanje, koliko objektov smo zgradili, temveč kaj
smo storili kot posameznik in skupnost, da bi vrtec, šola, ter sploh vse, kar
je povezano z vzgojo in izobraževanjem postalo vrednota, videna skozi optiko
znanja in etike, ki ju prenašamo na otroke in ju otroci uporabljajo in živijo v
vsakdanjem življenju. Torej bi enkrat lahko bila nit
praznika promocija znanja in dela, ki ga je potrebno vložiti, da znanje pride
do naših otrok. Da bodo znanje sprejemali kot vrednoto in ne kot tržno blago v
smislu, kaj dobim, če grem v šolo, naredim domačo nalogo in podobno.
Naj tako ob občinskem prazniku
najprej čestitam vsem učiteljicam, učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, ki
se iz dneva v dan trudijo deliti svoj pedagoški eros. Čestitam vsem prejemnikom
občinskih priznanj in nenazadnje vsem občankam in občanom. Pomen izobraževanja je zagotovo razlog, ki nas lohko prav vse poveže v veselm praznovanju današnjega občinskega praznika.
