Da bi dosledneje in intenzivneje ločevali odpadke - Nov Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov

Ljubljanska Snaga preko Občine Škofljica uvaja nov ali bolje rečeno spremenjen sistem zbiranja komunalnih odpadkov. Do sedaj smo imeli črne zabojnike za mešane komunalne odpadke oziroma za preostanek odpadkov, poleg pa še rjave zabojnike za biološke odpadke. Embalažo, steklo in papir smo, kdor je pač ločeval, vozili na ekološke otoke.

     Novi Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov pa zapoveduje ločeno zbiranje odpadkov tako, da bomo poleg črnih in rjavih zabojnikov dobili še rumene, v katere bomo že doma odlagali embalažo. Papir in steklo pa naj bi zaenkrat še vozili na ekološke otoke, ki naj bi do nadaljnjega ostali na svojih mestih.

S tem se bo spremenil tudi red odvažanja odpadkov. Do sedaj so črne zabojnike praznili enkrat tedensko, rjave na 14 dni, po novem pa naj bi črne zabojnike praznili enkrat na tri tedne, rjave (biološke odpadke) pa poleti na 14 dni pozimi pa enkrat na 3 tedne. Na tri tedne bodo praznili rumene zabojnike (embalaža). V prihodnosti naj bi dobili tudi modre zabojnike, ki so namenjeni papirju. S takim načinom zbiranja komunalnih odpadkov, naj bi dosegli lažje in s tem intenzivnejše ločevanje. Pri Snagi zberejo približno 40 % ločenih odpadkov, njihov cilj pa je doseči 70–80 % ločevanja frakcij, kar je do sedaj edina v državi dosegla Mestna občina Velenje. Predvideva se, da bo z redkejšim odvozom mešanih odpadkov uporabnik prisiljen več ločevati, saj bo v nasprotnem primeru potreboval večji zabojnik za mešane odpadke, posledično pa bo plačeval višjo ceno odvoza smeti.

     Namen se zdi dober, vendar se v ozadju pojavlja kar nekaj dvomov. Eden je zagotovo ta, da četudi bo cena ostala nespremenjena, bo odvoz mešanih odpadkov izveden zgolj enkrat na tri tedne. Res da bodo praznili še zabojnike za embalažo, vendar to smo sedaj brez večjih težav odlagali na ekološki otok. Zastavlja se tudi vprašanje smradu iz črnih zabojnikov, saj je potrebno vanje, naprimer, odlagati kosti, ki bodo poleti verjetno po treh tednih zelo zaudarjale. Vsi zabojniki morajo stati na zasebnem zemljišču, razen na dan odvoza, ko jih bomo lahko postavili na javno zemljišče, oziroma lahko stojijo tam, kjer se sedaj nahajata črni in rjavi zabojnik. Vprašanje je, ali bo prostor tudi za rumeni zabojnik, saj bo ta še enkrat večji glede na črni zabojnik, ki ga uporabljamo sedaj. Vsak posameznik bo moral zagotoviti kar nekaj prostora za vse zabojnike, torej tri do štiri, in paziti na urnik odvoza za posamezno frakcijo odpadkov. Kajti, če zabojnika na dan odvoza ne bo postavil na prevzemno mesto, bo naslednji tri tedne odpadke vozil bodisi na ekološki otok, ki je brez črnih zabojnikov, bodisi bo moral kupiti vreče, s katerimi bo plačal dodaten odvoz.

Odlok zelo natančno predpisuje kazni, ki se gibljejo od 40 evrov, če posameznik ne bo odstranil snega ob zabojnikih in s pokrovov, pa do 2.000 evrov, če bo posameznik odlagal odpadke v nasprotju z določili odloka. Za pravne osebe najvišja zagrožena kazen znaša 40.000 evrov.

     Morda ni zanemarljiva informacija, da so zabojniki označeni s črtnimi kodami ali mikročipi, tako se natančno ve, kdo je lastnik katerega zabojnika. Ali bi to moralo biti navedeno tudi v odloku, ni bilo povsem jasno, sem pa prosil, da do drugega branja pripravijo pravno obrazložitev.

Svetniki smo 4. oktobra opravili prvo branje odloka in ga poslali v  drugo branje, ki bo verjetno opravljeno 25. oktobra 2012. Svetujem, da si ga občani preberete in morda sami podate svoje predloge, dvome in vprašanja. Osnutek odloka najdete na sledeči povezavi: http://www.skofljica.si/P/PDF/3_ODLOK_ODPADKI_SPREMEMBA%202012.pdf

     Mnenje občinskega sveta ni povsem enotno, saj nekateri menijo, da je obstoječe stanje dobro in da ne potrebujemo sprememb, drugi pa odlok podpirajo zlasti z vidika doseganja temeljitejšega ločevanja odpadkov, v kar nas  izvajalec z novim odlokom nekako prisili. Zagotovo je doslednejše ločevanje odpadkov ugodno za izvajalca in posledično za uporabnika, saj so odpadki danes del zaslužka.

     Moje osebno mnenje je, da pri vsem ne smemo gledati na dobiček ali lagodnost pač pa zlasti na odnos do okolja. Tega moramo varovati!

Rešujmo naše občane in rešeni bodo tudi drugi

V petek, 7. septembra 2012, zvečer je na Pijavi Gorici potekal zbor krajanov na temo prometne problematike. Kot je vsem znano, naselje prečka preobremenjena Kočevska cesta, ki vedno bolj ogroža življenja tam živečih občanov. Predsednik KS Pijava Gorica Franci Pavlinjek je predstavil njihove predloge za izboljšanje stanja: cestni otok, ki bi zožil vozišče in s tem prisilil voznike k zmanjšanju hitrosti, in namestitev semaforja – oboje takoj; v letu ali dveh izgradnja podhoda; dolgoročno pa izgradnja obvoznice, ki bi jo v prostor umestili že skupaj z umeščanjem škofljiške obvoznice.

Župan konkretnega odgovora na predloge ni imel, pravzaprav je v svojem monologu veliko več časa posvetil drugim projektom v občini. 105.000.000 državnih sredstev naj bi bilo investirano na Dolenjsko cesto in še kam. Res lepa tolažba za krajane Pijave Gorice, ki so pripovedovali grozljive izkušnje iz vsakdanjega življenja s cesto smrti, kot jo je poimenoval Pavlinjek. Župan se je poslovil z obljubo o ogledu in sestanku s pristojnimi. Že po njegovem odhodu smo strani predsednika Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Bojana Božiča izvedeli, da je navedeni organ že pred časom občini poslal predlog z zgoraj navedenimi ukrepi, da bi zagotovili večjo varnost krajanov Pijave Gorice. Odgovora s strani občine (še) ni prejel.

Dejstvo je, da Pijava Gorica postaja ozko grlo oziroma to že je. Na eni strani se cesta širi s tretjim pasom, na drugi stani se načrtuje preureditev Dolenjske ceste v štiripasovnico. Druge rešitve, na primer izgradnja ustreznega podhoda kot najhitrejše in najvarnejše rešitve, ta trenutek ni. Med samim zborom krajanom in še kasneje sem premišljeval, kaj lahko za to naredim kot občinski svetnik. Na eni strani imamo – po besedah župana – na voljo 105.000.000 evrov, na drugi imamo življenjsko ogrožene občane. Kaj ne bi bilo možno milijon nameniti za izgradnjo podhoda kot preventivni ukrep ob gradnji tretjega pasu in preurejanju Dolenjske ceste? Projekt štiripasovnice naj bi potrjevali na občinskem svetu. Svet KS Lavrica je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da je potrebno projekt javno razgrniti in opraviti javno razpravo. Edina verjetna možnost, da pridemo do podhoda na Pijavi Gorici, je ta, da občinski svet v razpravi o projektu štiripasovnice zahteva, da se hkrati zgradi še podhod na Pijavi Gorici in zdi se, da je čas za to zahtevo dozorel. Župan večkrat poudarja, kako rešujejo celotno os A3 in podhod na Pijavi Gorici je del te osi, ki zelo zadeva vse občine, ki jih ta os prečka. Ko bo krajanom Pijave Gorice enkrat prekipelo in bodo zaprli cesto, bodo v koloni stali prav vsi, ki jih rešuje naš župan. Zato naj najprej reši svoje občane in posledično bodo rešeni vsi tisti, ki na Pijavi Gorici ne upoštevajo omejitve hitrosti in ne ustavijo otrokom, ki čakajo na prehodu za pešce, ter ne vidijo vozil, ki se vključujejo iz stranskih poti.

Torej, moj predlog bo, da naj se v razpravo o preurejanju Dolenjske ceste vključi zahteva o izgradnji podhoda za pešce in kolesarje na Pijavi Gorici. Kaj bodo na to porekli ostali svetniki, težko rečem, saj sva bila na občnem zboru krajanov Pijave Gorice poleg podžupana Borisa Zupančiča prisotna zgolj še pisec tega bloga Iztok Petrič in Bojan Božič, oba z Lavrice.

Ob občinskem prazniku

Danes praznujemo. Sprašujem se, v čem iskati razlog za praznovanje? V materialnem napredku, ki ga je občina dosegla v preteklem letu, v ustanovitvi lokalne skupnosti, ki ji rečemo Občina Škofljica, v veselju, da smo lahko povezani, v hvaležnosti, da se lahko zanesem na premnoge občanke in občane, ki so našli svoje poslanstvo kot člani raznih društev in ustanov, v zavedanju, kako pomemben segment človekovega življenja je izobraževanje, saj smo občinski praznik umestili v letni koledar na podlagi začetka osnovnošolskega pouka na področju naše občine. Praznik je poleg izobraževanja prek Frana Saleškega Finžgarja, ki je zgradil prvo šolo, neposredno povezan tudi s kulturo, saj je bil Finžgar po poklicu duhovnik in pisatelj. Z njegovim dušnim pastirstvom in njegovim peresom je tako globoko prepleten današnji dan – občinski praznik.

Na Svetu Zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica večkrat razpravljamo o tem, kako je vse več otrok in velikokrat tudi njihovih staršev v odnosu do šole, pouka in učiteljev dobesedno brezbrižnih. Kako vrednote znanja ne vidijo več kot perspektive za prihodnost ampak del nebodigatreba. Na drugi strani so učitelji, ki se trudijo, da bi tudi te, ki jim šola ni ravno blizu, skušali pritegniti, zainteresirati in jih predvsem ozavestiti, da sta šola in izobraževanje zanje nekaj dobrega. Skorajda neverjetno je, kakšne možnosti ponuja naša šola v obliki dopolnilnega pouka za tiste, ki potrebujejo več časa, da usvojijo določeno znanje, in na drugi strani dodatnega pouka za tiste, ki hitro dosežejo osnovno raven znanja. Paleta izbirnih predmetov je skorajda nepregledna, toliko jih šola ponuja. Hkrati poteka veliko ur pouka izven šolskega objekta, kar terja popolnoma drugačen napor s strani učiteljic in učiteljev, učenkam in učencem pa daje mnoga dodatna znanja in spretnosti, ki jih znotraj šolske zgradbe ne bi mogli pridobiti. Zakaj je nekaterim vsa ta ponudba dolgočasna in brezvezna? Verjetno bi v nadaljnjem razmišljanju našel več psiholoških in socialnih vzrokov, pa ni to namen tega razmišljanja. V njem želim poudariti to, da je morda čas, da občinski praznik posvetimo učiteljicam in učiteljem ter vzgojiteljicam in vzgojiteljem in vsem, ki se trudijo za blagor naših otrok. Letos smo slovesno odprli nov velik in sodoben vrtec, z nemalo težavami se pripravlja gradnja nove osnovne šole, ki jo zelo potrebujemo. A kaj bi družini hiša, če le ta ni dom, kaj bo občini šola, če v njej ni pravega pedagoškega duha. Brez človekove zavesti o nematerialnih dobrinah – osebah v podobi učiteljev, so vrtci in šole zgolj objekti, ki jih slej ko brej razje zob časa.

Zato to pisanje v veliki hvaležnosti do njihovega dela, skrbnosti in ljubezni, ki jo podarjajo naši skupnosti, namenjam vsem pedagoškim delavkam in delavcem, zaposlenim v naših vzgojno-izobraževalnih ustanovah. »Vi ste sol zemlje.« Res je, materialna podstat je potrebna za vsako delo, a tudi brez nje gre, če človek prepozna poslanstvo, s katerim je bil poslan na določen kraj. Prepoznal ga je Finžgar, ko je začel poučevati naše prednike, prepoznal ga je Ivan Ogrin, ki je s krajani zgradil šolo na Lavrici, prepoznala ga je Tončka Grat, ki je vodila prvo knjižnico v naši občini in knjige dostavljala tudi na dom. Bistvo duhovnega temelja izobraževanja so zelo dobro ubesedili in dali vpisati na steno lavriške šole: »Če se v mladosti pridno učiš, na starost veselo in srečno živiš.« Gre za dejanja iz velike želje po širjenju obzorij slehernemu človeku. Vsi navedeni in še mnogi drugi so prepoznali vlogo in pomen izobraževanja in prav bi bilo, da ga na ravni občinskega praznika ovrednotimo tudi mi, vendar ne z vidika, koliko denarja smo namenili v proračunu za vzgojo in izobraževanje, koliko objektov smo zgradili, temveč kaj smo storili kot posameznik in skupnost, da bi vrtec, šola, ter sploh vse, kar je povezano z vzgojo in izobraževanjem postalo vrednota, videna skozi optiko znanja in etike, ki ju prenašamo na otroke in ju otroci uporabljajo in živijo v vsakdanjem življenju. Torej bi enkrat lahko bila nit praznika promocija znanja in dela, ki ga je potrebno vložiti, da znanje pride do naših otrok. Da bodo znanje sprejemali kot vrednoto in ne kot tržno blago v smislu, kaj dobim, če grem v šolo, naredim domačo nalogo in podobno.

Naj tako ob občinskem prazniku najprej čestitam vsem učiteljicam, učiteljem, vzgojiteljicam in vzgojiteljem, ki se iz dneva v dan trudijo deliti svoj pedagoški eros. Čestitam vsem prejemnikom občinskih priznanj in nenazadnje vsem občankam in občanom. Pomen izobraževanja je zagotovo razlog, ki nas lohko prav vse poveže v veselm praznovanju današnjega občinskega praznika.

Štiripasovnica šele v fazi priprave idejnega projekta

Pred mesecem dni sem županu Ivanu Jordanu poslal več vprašanj, ki so se nanašala na načrtovano preureditev Dolenjske ceste v štiripasnovno cesto. Iz objave na spletni strani radia Zeleni val je bilo razbrati, da je narejen idejni projekt, na katerega je župan že dal pripombe. Očitno pa ni bilo ravno tako.

Danes sem prejel krajši dopis župana, sestavljen iz treh točk, v katerem me v zvezi z mojimi vprašanji seznanja:
- trenutno potekajo geodetske mertive ob Dolenjski cesti, katerih naročnik je DRSC;
- mertivam bo sledila priprava idejne zasnove za štiripasovnico;
- idejna zasnova bo predstavljena občinskemu svetu;
- gradnja cest, prometna pretočnost in varnost so izključno v pristojnosti države, pločniki pa v pristojnosti občine;
- štiripasovnica je samo začasna ureditev Dolenjske ceste do izgradnje obvoznice.

Kot lahko bralec sam razbere, je večina vprašanj ostala neodgovorjenih. Kljub temu pa sta bistvena dva podatka: 1. idejna zasnova se šele pripravlja; 2. idejna zasnova bo predstavljena občinskemu svetu.

Vsa vprašanja bom vnovič zastavil tako pripravljalcu idejne zasnove kot županu oziroma občinski upravi, še posebej če odgovori ne bodo razvidni iz dokumenta samega. Vsekakor pa upam, da bodo zastavljena vprašanja v pomoč pripravljalcu idejne rešitve. Zagotovo bo razprava morala biti širša, torej ne zgolj na ravni občinskega sveta, pač pa tudi na ravni krajevnih oziroma četrtnih skupnosti.

Počakajmo torej na idejno rešitev, ki bo - upajmo - primerna podlaga za nadaljnjo razpravo.

Iz preteklih dveh sej občinskega sveta 1

V tem prispevku želim podati nekaj poudarkov z zadnjih dveh sej občinskega sveta, da bi bili občani nekoliko bolje obveščeni o sami vsebini.

Temeljna vsebina 14. in 15. redne seje je zagotovo bila odločitev, da do sedaj enotni zavod osnovna šola in vrtec Škofljica ločimo na dva samostojna zavoda. Dejstvo je, da zavod zaradi velikega števila učencev (približno 850) in predšolskih otrok (približno 300) - in seveda toliko in toliko zaposlenih - ter razpršenosti na več lokacij postaja težko obvladljiv in da ravnatelj, ki ni zgolj pedagoški vodja pač pa tudi menedžer, težko vodi tako velik konglomerat. Predlog o razdružitvi je ravnatelj prof. Roman Brunšek napovedal že spomladi. Njegova želja je sicer bila, da bi do razdružitve prišlo že s 1. septembrom letos, vendar je bilo nato z občinsko upravo dogovorjeno, da se zavod razdruži s 1. januarjem 2013, kar je zlasti zaradi finančnega poslovanja mnogo lažje. Sicer sta obe enoti – vrtec in šola – že do sedaj imeli ločeno finančno poslovanje. Tako bomo s 1. januarjem 2013 v občini imeli dva javna vzgojno-izobraževalna zavoda. Kot vršilka dolžnosti ravnateljice Vrtca Škofljica je bila imenovana gospa Vera Šparovec, ki je že do sedaj opravljala naloge pomočnice ravnatelja za vrtce. Na 15. redni seji smo nato opravili drugo branje ustreznih odlokov in sprejeli potrebne sklepe.

Na zadnjih dveh sejah je bil sprejet nov Odlok o organizaciji in delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči v Občini Škofljica. Občinska uprava meni, da so »občani premalo seznanjeni z dolžnostmi in pravicami, ki jim sledijo v izrednih razmerah.« Zato so dali poseben poudarek členom, ki govorijo o vlogi občanov. O tem govori peto poglavje, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljam (prim.: UL RS 53/2012 z dne 13. 07. 2012):

V. DOLŽNOSTI IN OBLIKE SODELOVANJA OBČANOV V SISTEMU

9. člen

(dolžnosti občanov)

Za nemoteno delovanje sistema so občani dolžni:

- sodelovati v civilni zaščiti,

- dati na razpolago materialna sredstva (v nadaljevanju: materialna dolžnost),

- se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov,

- obvestiti Regijski center za obveščanje (tel.št. 112), policijo (tel.št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

Občani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem vozil, strojev, opreme, drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, v uporabo civilni zaščiti.

Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah. Občan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.

11. člen

(povračilo škode)

Občan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni zaščiti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.

Občan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico do nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite, reševanja in pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva poškodovana ali uničena.

12. člen

(pogoji za razporejanje)

V civilno zaščito razporedi občana pristojni upravni organ Ministrstva za obrambo.

Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do 63. leta (moški) oziroma 55. leta starosti (ženske).

V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:

- osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči,

- nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

13. člen

(obveznost odzivanja na poziv)

Občan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času oziroma predati materialno sredstvo na podlagi poziva pristojnega organa. Če se ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je izdal poziv, izda nalog za privedbo.

14. člen

(prostovoljno sodelovanje)

Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:

- osebe, ki so stare najmanj 15 let,

- matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,

- osebe, ki jim je prenehala dolžnost.

Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo enake pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.

Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z odločitvami in usmeritvami poveljnika Štaba civilne zaščite.

Na 14. redni seji je bila precej polemična tudi razprava o Pravilniku o gospodarjenju s kulturnimi objekti in prostori v lasti Občine Škofljica. K pravilniku je bil priložen še cenik najema kulturnih objektov in prostorov v lastni občine. Glede vsebine pravilnika je bilo že na komisijah (osebno sem sodeloval na Komisiji za kmetijstvo, gospodarstvo in finančne zadeve ter na Komisiji za statut in poslovnik) razbrati nestrinjanje zlasti z vidika zaračunavanja najemnine društvom, ki uporabljajo občinske prostore, zelo strogo postavljena pravila glede odpovedi v naprej rezerviranih terminov (občina bi lahko rezervacijo odpovedala zgolj 3 dni pred dogodkom). Društvom bi sicer prostore oddali s 95 % popustom, vendar se ob tem človek vpraša o smiselnosti vse potrebne birokracije za nekaj 10 evrov letno. Niče ni bil proti zaračunavanju tržne najemnine zunanjim uporabnikom, velika večina pa je nasprotovala zaračunavanje najemnine društvom. Poleg tega o pravilniku niso razpravljali sveti krajevnih skupnosti, saj gre po večini za dvorane in prostore, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti. Na moje vprašanje, kaj je bil sploh vzrok za pripravo pravilnika oziroma na katerem zakonu, odloku, ali drugem aktu temelji, se je sprva govorilo zgolj o »mnenju«, ki naj bi ga občina prejela. Ko sem želel to mnenje videti, ga niso imeli. Nazadnje je bilo že na sami seji rečeno, da naj bi mnenje poslala  Skupnost občin Slovenije, pa ga ni oziroma da so prejeli dopis računskega sodišča, v katerem je bilo navedeno, da lahko brezplačno oddajanje prostorov političnim strankam pomeni prikrito financiranje strank. No, ob tem je potrebno navesti, da je v priloženem cenika bilo predlagano, da se političnim strankam, ki imajo sedež v občini, upošteva 95 % popust. Na vprašanje, ali 95 % popust ne pomeni prikritega financiranja, konkretnega odgovora – razen parafraziranja – ni bilo. Pravilnik, ki bi ga glede ne poslovnik morali sprejeti v enofaznem postopku, je bil preoblikovan zgolj v delovno gradivo, na naslednji 15. redni seji, pa ga niti ni bilo na dnevnem redu.

Nadaljevanje sledi.

Radar medobčinskega inšpektorata

Od občanov Iga sem izvedel, da so bili s strani Občine Ig obveščeni, da medobčinski inšpektorat izvaja mertive hitoristi prometa in da naj občani vozijo po omejitvah. Glede na to, da ima naša občina skupen inšpektorat z občinama Ig in Grosuplje, bodo mertive hitrosti verjetno potekale tudi po naši občini. Ali bo tudi naša občinska uprava tako prijazna kot ižanska in nas o aktivnostih inšpektorata obvestila z letaki, ne vem, vsekakor pa je modro, da vsi vozniki upoštevamo omejitve hitrosti in se tako izognemo nepotrebnemu plačilu kazni.

Župan je imel prav

Danes smo v občini po skoraj letu dni takih in drugačnih pripetljajev znova odprli lekarno. »Odprtje lekarne Škofljica je dokaz, da je imel župan Ivan Jordan ves čas prav in da niso kršili nobene zakonodaje.« je zapisala Helena Okorn, novinarka radia Zeleni val (prim.: http://www.zelenival.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3199:kofljiani-imajo-spet-lekarno&catid=2:lokalno&Itemid=7).

Ob tem naj dodamo zgolj to, da so vsi pripetljaji okoli lekarne povezani zlasti z županovo obljubo, da bo z menjavo izvajalca lekarniške dejavnosti občini priskrbel dva nova zdravnika, ki bosta imela prostore v objektu sedanje lekarne, Lekarna Ljubljana pa naj bi si zgradila lasten objekt: »predvsem iz tega razloga so z Mestno občino Ljubljana in Lekarno Ljubljana potekali pogovori o možnostih sodelovanja pri zagotavljanju dodatne zdravstvene in lekarniške dejavnosti, za kar je bilo tudi podpisano pismo o nameri«, je zapisano na občinski spletni strani (prim.: http://www.skofljica.si/P/PDF/lekarna-3.pdf).

Ko bo uresničena ta namera, bomo resnično lahko rekli, župan je imel prav! Iskreno si želim, da bi se to res zgodilo.

Dolenjska cesta štiripasovna že čez eno leto?

V sredo, 11. julija 2012, je bila na spletni strani radia Zeleni val objavljena novica, da je Direkcija RS za ceste že pripravila projekt za preureditev Dolenjske ceste v štiripasovno cesto, ki ga je že pregledal župan in dal nanj nekatere tehnične pripombe. (Prim.: http://www.zelenival.com/index.php?option=com_content&view=article&id=3195:dolenjka-ez-kofljico-bi-bila-lahko-e-prihodnje-leto-tiripasovna&catid=2:lokalno&Itemid=7) Ker bo poseg bistveno posegel v življenje občanov, ki živijo neposredno ob Dolenjski cesti, sem županu poslal nekaj vprašanj in ga prosil, če mi nanje odgovori.

            Poslana vprašanja so sledeča:

1.      Menite, da bi morali o idejni rešitvi razpravljati na občinskem svetu, svetu KS ali celo pripraviti javno razgrnitev?

2.      Ali zgolj večja pretočnost prometa, kar naj bi zagotovila štiripasovnica, pomeni izboljšanje kakovosti življenja občanov ob Dolenjski cesti ali pa gre za še večjo obremenitev?

3.      Je ob širitvi – preureditvi Dolenjske ceste predvidena tudi rušitev kakšnega objekta in kakšni posegi so predvideni na samem cestišču?

4.      Kako idejna rešitev rešuje problem zavijanja levo, npr. na Jagrovo ulico?

5.      Kakšno križišče je predvideno na Kamnikarjevi ulici? Ali ob tem posegu še obstaja možnost ureditve začasnega krožišča, ki bi ga opremili s plastičnim krogom?

6.      Ali zasnova dvojnega križišča na Škofljici ostaja nespremenjena?

7.      Koliko prehodov za pešce je predvideno in kje naj bi bili locirani?

8.      Kaj se bo zgodilo z obstoječimi pločniki, ali ostanejo nespremenjeni?

9.      Kako bodo izvedena avtobusna postajališča – bo avtobus ustavljal na voznem pasu ali pa so predvideni odmiki?

10. Se vam zdi primerno, da bo štiripasovnica potekala neposredno ob podružnični osnovni šoli?

11. Kako bo na načrtovani štiripasovnici poskrbljeno za kolesarje?

12. Kolikšna je predvidena hitrost vožnje na morebitni novi štiripasovni cesti?

13. Ali menite, da bi država, če bo res uredila štiripasovnico na Dolenjski cesti, opustila idejo o gradnji obvoznice?

Prejete odgovore bom seveda objavil, da jih boste lahko prebrali tudi bralci mojega bloga.

Po daljšem času ...

Od velike noči so se obveznosti tako zelo zgostile, da preprosto ni bilo časa pisati. Lahko bi sicer navrgel kakšno misel, ker pa nisem človek twiterja, pač pa stvari raje premislim, je bolje, da je blog ta čas  sameval. Nekateri ste me spraševali, zakaj tišina, spet drugi večkrat pogledali, ali je bilo objavljeno kaj novega. O tem priča statistika. Nekateri ste spraševali, zakaj imam izključene komentarje. Odgovor je sila preprost. Komentarje je potrebno moderirati, za to pa nimam časa. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi lahko na moj blog kdorkoli pisal karkoli. Anonimih izjav, pa naj bodo dobre ali slabe, ne potrebuje nihče.

Sedaj, ko so se končale mnoge tekoče obveznosti, bom lahko podal svoj – nekoliko oddaljen – pogled na dogodke. Naj danes na kratko spomnim, kaj vse se je zgodilo v času od velike noči, ki smo jo praznovali 8. aprila.

Dne 18. aprila je na Lavrici potekal dobro obiskani občni zbor krajanov, ki je bil skrbno pripravljen, kar je pohvalil tudi župan. Z zapisnikom smo se kar nekaj časa ukvarjali, bo pa zagotovo objavljen v septembrski številki Glasnika. Vem, zelo pozno.

Dne 23. aprila smo ustanovili Interesno združenje Naša Lavrica, ki so ga nekateri prepoznali kot pravno formiranje Neodvisne liste Naša Lavrica in nam, še preden smo storili karkoli vsebinskega, metali pod noge polena, drugi pa so združenje prepoznali kot priložnost, da v dobrobit razvoja kraja in občine formalno organizirajo svojo prostovoljno dejavnost.

Med prvomajskimi prazniki sem obiskal Turčijo, ki se neverjetno hitro razvija. Morda so Turki lahko srečni, da so ostali izven meja Evropske unije?

Dne 15. maja sem bil kot avtor prispevka o Ivanu Ogrinu povabljen na Vrhniko na predstavitev Vrhniških razgledov, ki jih dvakrat letno izdaja Muzejsko društvo. Name so s svojim delom naredili velik vtis in mislim, da bi morali nekaj njihove prakse prenesti v našo občino.

Dne 23. maja je potekala seja Sveta Zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica.

Dne 28. maja je zasedala Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo in finančen zadeve, ki deluje v okviru Občinskega sveta, naslednji dan, 29. maja, pa še Komisija za statut in poslovnik.

V četrtek, 31. maja, smo imeli 14. redno sejo Občinskega sveta, kjer je bilo zlasti živahno ob debati ……

Mešani pevski zbor Češnje me je naprosil, če bi povezoval dva koncerta, ki so ju načrtovali v začetku junija. Kljub mnogim obveznostim sem z veseljem pristal, saj se tudi zbor rad odzove, kadar v kraju pripravljamo prireditve in dogodke. Tako sem pripravil celoten scenarij dogajanja in vsa vezna besedila. Dne 1. junija smo se predstavili v Šmarjeških toplicah, v nedeljo, 4. junija, pa še v atriju dvorca Lisičje.

Dne 6. junija sem na Orlah obiskal zakonca Verček, ki sta še z nekaj sodelavci pripravila odlična izhodišča za pripravo razvojnega programa za vas Orle. Vaščani vedno bolj čutijo potrebo po povezovanju z ostalim okoljem, hkrati pa opažajo, kako zelo zaostaja komunalna infrastruktura. Želijo si celostnega razvoja vasi.

Naslednji dan, 7. junija, je potekal prvi občni zbor Interesnega združenja Naša Lavrica, kjer sem postal njegov podpredsednik, hkrati pa ustanovil Domoznansko sekcijo, ki bo imela namen preučevati krajevno zgodovino. Več o tem ste lahko prebrali v zadnji številki Glasnika.

V petek, 8. junija, je potekalo odprtje novega vrtca. Dogodka se zaradi prisostvovanja na pogrebu na Primorskem nisem uspel udeležiti, me pa je neprijetno presenetil scenarij, ki je nekatera dejanja predvidel pred uradnim začetkom. Odgovora na moje vprašanje županu, zakaj bo dogodek potekal v dveh delih, nisem dobil.

V soboto, 16. junija, je potekal že tradicionalni dan Lavrice, katerega je zaznamovalo čudovito vreme ter nadpovprečna udeležba. Moja naloga pri izvedbi je bila zlasti v oblikovanju osrednje prireditve. Tudi o tem sem pisal v zadnjem Glasniku.

Dne 20. junija je na občini potekala predstavitev idejnih zasnov za novo šolo, za katero smo si nekateri svetniki vzeli veliko časa. Po predstavitvi je strokovna komisija ugotovila, da v bistvu nobena rešitev ne ustreza pričakovanjem, zato je dve rešitvi izločila, štiri projektante pa bo pozvala, da rešitve dopolnijo.

Sredi junija je izšla Kronika, revija za krajevno zgodovino, kjer sem objavil izčrpen prispevek o Ivanu Ogrinu. S tem je ta zaslužni mož dobil mesto v zgodovini našega kraja, ki mu gre. Letos jeseni bo minilo 100 let od njegovega prihoda na Lavrico. Če si kdo želi lastnega izvoda, Kroniko najde v vseh bolje založenih knjigarnah ali pa na Znanstveno raziskovalnem centru Akademije znanosti in umetnosti, ki revijo izdaja.

Naslednji dan, 21. junija, je na Lisičju potekala občinska proslava ob dnevu državnosti, kjer me na žalost ni bilo, ker sem imel doma obrtnika in delo se je zavleklo v čas proslave. Ni mi bilo vseeno, vendar je ob vsem navedenem potrebno postoriti tudi kaj za lasten dom in seveda hoditi v službo, da človek napolni domači proračun. Po proslavi sem se prvič srečal še s člani Domoznanske sekcije, o čemer sem pisal v Glasniku.

V soboto 23. junija, smo še zadnjič v letošnji sezoni zapeli z Ženskim pevskim zborom Ig, ki ga vodim od leta 2005. Poročila se je naša pianistka in korepetitorka Polona.

Naslednji teden je bil zopet povezan z delom občinskega svetnika. Dne 26. junija smo zasedali na Komisiji za statut in poslovnik, v četrtek, 28. junija, pa je potekala 15. redna seja s kar nekaj živahnimi točkami.

S tem so se nekako končale obveznosti letošnjega šolskega leta. Julij in avgusta bosta verjetno mirnejša, čeprav čisto brez obveznosti ne bo šlo. Morda bo koga navedeni seznam obveznosti dolgočasil ali pa ga bo razumel kot preveliko hvalisanje. Njegov namen je predvsem vpogled v moje delo zadnjega trimesečja, hkrati pa program za pisanje bloga v nekaj prihodnjih tednih. Tako boste spoznali moj pogled na vsebino dogodkov in odločitev, kar je tudi osnovni namen pisanja tega bloga.

Pozitivno mnenje nadzornega odbora k zaključnemu računu Občine Škofljica za leto 2011

Na 13. redni seji (29. 3. 2012) je občinski svet potrdil Zaključni račun proračuna Občine Škofljica za leto 2011. Temelj za obravnavo obsežnega in podrobno pripravljenega gradiva je bilo vsekakor Poročilo o opravljenem 4. nadzoru, ki ga je podpisal predsednik nadzornega odbora Marko Dražumerič.

Občinska uprava je za leto 2011 precej dobro realizirala načrtovane prihodke in sicer v višini 7,2 mio EUR (94 %), odhodki, pa so bili realizirani v višini 7,9 mio EUR, kar pomeni 61,8 % realizacijo načrtovanega. Nadzorni odbor je predlagal, da bi se morali nagibati k 80 % realizaciji. Je pa potrebno poudariti, da se realizacija postopno povečuje. Ob tem je župan dodal, da je zanj proračun 2011 realiziran nad 100 %, saj smo porabili za približno 700.000 EUR več sredstev, kot smo jih v letu 2011 dobili v proračun. Razlika je bila pokrita s sredstvi, ki so ostala na računu iz leta 2010. Skupaj s kreditom, ki ga je v višini 1,6 mio EUR občina najela konec lanskega leta, ima le-ta trenutno na voljo približno 4,6 mio EUR za investicije. Gre za denar, ki se je tekom let z varčevanjem in zaradi neizpeljanih investicij nabral na občinskem računu. Seveda se bo ta znesek zmanjšal, ko bomo v celoti plačali izgradnjo novega vrtca, preostali del pa vidimo kot temelj za gradnjo nove osnovne šole. Ko se bomo lotili tega projekta, bodo prihranki zagotovo skopneli.

Nadzorni odbor je podrobneje pregledal sledeče vsebine: regresiranje prevozov v šolo, povračila in nadomestila, sredstva za nadurno delo, področje izobraževanja, javna razsvetljava, nakupi zemljišč, računalniške storitve, stroški telekomunikacijskih storitev, delovanje sistema za zaščito in reševanje ter požarne takse, rekonstrukcije in adaptacije dvorca Lisičje, vzdrževanje cest in zimska služba ter bilance posojil, depozitov in terjatev. Večjih napak ni bilo, saj so nadzorniki v poročilo skoraj pri vseh pregledanih vsebinah navedli, da je bila ugotovljena skladnost dokumentacije s podatki v Zaključnem računu proračuna za leto 2011.

Pri regresiranju prevozov v šolo, ki so občino v letu 2011 stali skoraj 276.000 EUR, so nadzorniki opozorili, da – glede nato, da se subvencionira tudi javni avtobusni potniški promet v znesku nad 200.000 EUR – prihaja do dvojnega financiranja linije Lavrica–Škofljica, kar je negospodarno. Nadzorni odbor predlaga ukinitev dvojnega financiranja oziroma preučitev možnosti, da bi tudi šolarji v čim večji možni meri uporabljali javni prevoz.

Pri pregledu poslovanja vrtca je zaradi presežka v višini dobrih 33.000 EUR nadzorni odbor predlagal, da se takoj, ko bo končan postopek vpisa v razvid izvajalcev javno-veljavnih programov, opravi preračun in določijo nove cene programov predšolske vzgoje. Trenutno veljavna cena programov je bila določena v letu 2009. Kljub temu, da je bil leta 2010 in 2011 sprejet interventni zakon, ki je omejil rast plač, uskladitev cene programov ni bila narejena. Javni zavod osnovna šola in vrtec Škofljica je za obe leti predlagal nekoliko nižje oskrbnine. Glede predmetne problematike sem že na 12. redni seji, ki je potekala 16. februarja 2012, vprašal župana, zakaj lansko leto nismo razpravljali o višini oskrbnin v vrtcu oziroma zakaj nismo bili seznanjeni s predlogom ravnatelja Romana Brunška o nižji ceni oskrbnin? Revizorka, ki je pregledovala poslovanje Javnega zavoda, je namreč ugotovila, da je cena previsoka. Odgovor sem v pisni obliki prejel na 13. redni seji, torej 29. marca 2012. Občinska uprava je zapisala, da glede na preteklo poslovanje Zavoda, ki je bilo v letih 2007 in 2008 negativno (občina je dodatno financirala denar za izplačilo regresov zaposlenim), ni bilo utemeljenih razlogov za znižanje cene. Oskrbnin niso znižali tudi zato, ker je nekatere obratovalne stroške za Lanovo in Gratovo plačevala občina, čeprav bi jih moral Zavod. Presežek iz leta 2011 je bil s sklepom občinskega sveta namenjen za zagon novega vrtca. Glede na to, da sem občinski upravi že zastavil vprašanje, zakaj nismo razpravljali o predlogih znižanja cene oskrbnin v vrtcu, pričakujem, da bomo glede na poziv revizorke in nadzornega odbora še pred poletjem razpravljali o tej problematiki tudi na občinskem svetu.

Ob opozorilu nadzornega odbora, da občina dvakratno financira prevoz na liniji Lavrica–Škofljica, me je zanimalo, ali je izdajanje Novic iz občinskih prostorov, ki se zaenkrat financirajo iz neznane proračunske postavke (odgovor, s katere, naj bi dobil v pisni obliki) tudi lahko razumeti kot negospodarno dejanje, saj občina že financira Glasnik, ki je uradno glasilo Občine Škofljica. Župan je vprašanje sicer komentiral z besedami, da je tisto, kar je najboljše, najbolj moteče. Ob tem velja poudariti, da ne gre za vprašanje kvalitete, temveč za vprašanje smiselnosti, saj že financiramo uredniški odbor ter oblikovanje, tisk in raznos Glasnika. Torej gre de facto za podvajanje stroškov. Verjetno se bo s tem vprašanjem moral soočiti nadzorni odbor.

Ob vsem povedanem si želim, da bi bil podrobnejši razrez prihodkov in odhodkov občinskega proračuna predstavljen tudi v Glasniku. Občani bi tako namreč videli, od kod črpamo denar in kje ga porabimo.

Amandma zavrnjen; župan dal obljubo, da je denar zagotovljen

Včerajšnja seja občinskega sveta je bila zanimiva. A v tem trenutku naj zapišem zgolj to, da amandma, ki sem ga spisal k Rebalansu 1 proračuna občine Škofljica 2012 z željo, da Lavrici jasno zagotovim sredstva za nakup zemljišča za športno igrišče, ni bil izglasovan. Tako popravljeni proračun za leto 2012 nima več postavke Nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici v višini 85.000 EUR. V razpravi je župan sicer zagotovil, da so sredstva zagotovljena v postavki Nakupi zemljišč – razno in da bo k nakupu občina pristopila takoj, ko se najde ustrezno zemljišče.

Ko sem zastavil vprašanje, zakaj potem ukinja postavko, je pojasnil, da jasno opredeljen oziroma namenski denar zvišuje cene zemljiščem, čeprav vemo, da je temelj za določitev cene uradna cenitev sodno zapriseženega cenilca. Na vprašanje, zakaj je potem postavka sploh bila dana v proračun za leto 2012, odgovora nisem dobil. Kot sem povedal na seji, gre očitno za sistem »korenčka in palice«. Razprava je šla tudi v smer, da se rebalans dela predvsem zato, da se zagotovi denar za novo vodno vrtino za vas Orle, katere prebivalci imajo težave s preskrbo s to življenjsko pomembno tekočino. Vrednost vrtine je bila ocenjena na približno 23.000 EUR. Posredno se je namreč namigovalo, da z vložitvijo amandmaja nasprotujem zagotovitvi sredstev za Orle. Naj zato še enkrat – čeprav je povsem jasno – poudarim, da sem predlagal zgolj to, da se denar iz postavke Nakup zemljišč – razno prenese, na točno definirano postavko, torej od tam, kjer je po županovih besedah denar za igrišče tako ali tako zagotovljen. Še več, menil sem, da bi občina lahko brez rebalansa izvedla vrtino, denar pa vzela iz splošne proračunske rezervacije, ki je namenjena stroškom, ki v proračunu niso definirani. S tem se občinska računovodkinja Bojana Košiček Pergar sicer ni strinjala, direktor občinske uprave gospod Marko Podvršnik pa je poudaril, da pomanjkanje vode na Orlah ni tako urgentna zadeva, da bi denar črpali iz splošne proračunske postavke, saj vodo lahko dovažajo s cisternami.

Dejstvo je, da so županovi argumenti prepričali 7 svetnikov od 13 prisotnih, tako smo amandma podprli zgolj predlagatelj Iztok Petrič ter Nataša Spreitzer (oba NL Naša Lavrica), Jože Jurkovič (SLS) in Jože Žlahtič (SD). Dva sta bila vzdržana (Slavka Kregar (NSi) in Simona Kostrevc (SDS)), ostali proti. Ko sem pred glasovanjem pozval svetnike, naj glasujejo po lastni vesti, ker vem, da je župan pred sejo lobiral za zavrnitev amandmaja, se je oglasil zgolj svetnik Peter Pal (DeSUS) in pojasnil, da ga ni nihče prepričeval, kako naj glasuje, in da bo glasoval po lastni vesti.

O amandmaju sicer nihče od svetnikov ni razpravljal, torej argumentiral za ali proti, niti nisem prepričan, da so ga vsi natančno prebrali. Glede na zgoraj navedeno je jasno, da je bil amandma neškodljiv in ni nikomur nič jemal. Namen je bil zgolj v tem, da se sredstva za nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici transparentno navedejo v rebalansu proračuna za leto 2012. Očitno imajo nekateri radi meglo.

Amandma k Rebalansu 1 proračuna za leto 2012

Rebalans 1 je občutno posegel v nekatere bistvene postavke, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje. Če že razumemo, da se so se znižala sredstva za gradnjo nove šole, ne moremo razumeti, da je bil v celoti umaknjen znesek za nakup zemljišča za športno igrišče na Lavrici.

Dejstvo je, da v letošnjem letu za novo šolo potrebujemo denar za izdelavo projektov, za kar so bila sredstva v proračunu ustrezno povečana, mnogo manj pa za samo gradnjo, saj bo le-ta, če bo šlo vse po sreči, zapadla v prihodnje leto. V proračunu za leto 2013 so za enkrat namenjeni štirje milijoni. Komisija pripravlja ustrezna izhodišča za pripravo idejne zasnove.

V celoti pa je bila umaknjena postavka za nakup zemljišča za izgradnjo športnega igrišča. Ugotovljeno je namreč bilo, da se je predvideno zemljišče nahaja v prvem naravovarstvenem pasu in da Ministrstvo za kmetijstvo ne bo dalo soglasja za gradnjo, kar pomeni, da tudi v Občinskem prostorskem načrtu to zemljišče ne more biti opredeljeno kot zazidalno. Kljub temu, da je župan na seji Komisije za gospodarstvo, finance in pravne zadeve, ki je zasedala v ponedeljek, 16. marca. 2012, pokazal velik interes, da se poišče nadomestno zemljišče, postavke ne namerava vrniti v proračun. Da bi zaščitil interes, ki nedvomno prevladuje tako med krajani Lavrice kot svetnicami in svetniki, sem pripravil amandma in predlagal, da se znesek za nakup zemljišča za igrišče vzame iz postavke Nakup zemljišč – razno. Ta postavka je bila namreč v preteklem letu realizirana v višini 61 %, celotna postavka Nakupi zemljišč pa 71 %. Iz tega izhajam, da rezerve obstajajo. Ali bodo svetniki amandma podprli ali ne, bo jasno danes zvečer.

V vsakem primeru pa bo potrebno angažirati vse razpoložene sile, da bi na Lavrici našli primerno zemljišče za izgradnjo športnega igrišča. Otroci se nimajo kam dati, če povem čisto po domače. Tako apeliram zlasti na vse lastnike večjih zemljiških površin, da razmislijo, ali bi občini lahko prodali kakšno parcelo, s čemer bi bistveno pripomogli h kvalitetnejšemu bivanju in varnejšemu okolju za igro otrok. Morda nadete zgled v Ivanu Ogrinu, velikemu dobrotniku, katerega 60-letnice smrti smo se spomnili v lanskem letu. Letos namreč mineva 100 let, kar je ta omikani gospod prišel na Lavrico. Kaj ne bi bilo lepo, da bi se tega dogodka spomnili z novo pridobitvijo za kraj oziroma za krajane?

Razmišlja se tudi o začasni ureditvi zemljišča, kjer bo stala nova šola, da bi vsaj tam otroci našli približno varno zavetje za igro in druženje. Možnosti bodo znane v kratkem.

Torej, držimo pesti, da bodo svetnice in svetniki nocoj glasovali po svoji vesti, potem pa takoj »na lov« za ustreznim zemljiščem za ureditev športnega igrišča na Lavrici.

Kako bomo čistili občino/državo/svet?

Letošnji čistilni dan bo sobota, 24. marec. Dan pred materinskim dnevom, dan pred referendumom o družinskem zakoniku, dan referendumskega molka. Očitno je dan izbran posrečeno. Ob kupih odpadkov, ki jih brezvestneži lahkotno odlagajo v naravo, bomo govorili predvsem o smeteh in bo tako nedeljska obveznost do mater in družin ostala skrita pod molčečo gmoto odpadkov, referendumski molk pa zagotovljen.

Morda uvodni odstavek zveni tako, kot da nameravam razmišljati o družinskem zakoniku kot kupu smeti, ki ga je potrebno očistiti, da bosta pomembni vlogi matere in družine dobili pomen, ki jima gre. Res je, da bo tudi v nedeljo potekala »čistilna akcija«, vendar z eno razliko. Uspešna bo zgolj za tisto večino državljank in državljanov, ki se bodo po preštetih referendumskih glasovnicah znašli na strani večine. Sobota pa bo dan, ko bomo zmagali vsi, ki se bomo zapodili v kotanje in obcestne jarke ter jih skušali očistiti nesnage. Medtem ko so za zakonik odgovorni poslanke in poslanci, smo za čistilno akcijo odgovorni vsi. V kolikšni meri se te odgovornosti zavedamo in bomo kljub slabi kampanji na občinski ravni v soboto ob dogovorjenem času na dogovorjenem mestu? Na Lavrici je bilo danes zjutraj prijavljenih zgolj 30 krajank in krajanov, upam, da se nas bo v soboto zbralo bistveno več.

Osebno sem v zadnjem času napravil nekaj informativnih sprehodov po Lavrici in njenem hribovitem zaledju, da bi videl, kakšno je stanje. Nisem si mislil, da je mogoče v letu dni tako zelo nasvinjati naravo, saj smo krajani Lavrice pred letom dni precej dobro očistili naš kraj. Zaradi različnih odpadkov in lege smetišč, bi morali načrtovati, koga bomo kam poslali, saj, recimo, otroci zaradi varnosti ne morejo čistiti ob Dolenjski cesti ali nalagati zakonskih vzmetnic. Svoje videnje in predloge sem posredoval koordinatorki akcije Očistimo Slovenijo za Občino Škofljica ge. Radmili P. Blatnik na elektronski naslov, ki je bil objavljen, vendar nisem prejel še nobenega odgovora. Tako sklepam, da imajo nad stanjem pregled in ne potrebujejo sugestij domačinov. Hkrati sem opazil, da so se člani MTB Lavrica odločili, da bodo pregledali stanje ob Čemšeniški grajski poti in jo očistili nesnage. Pohvalno. Zadali so si konkretno nalogo, torej točno vedo, kam bodo šli. Bravo! Kako bo z ostalimi, bomo videli v soboto. Želim si velike udeležbe članov društev, ki že s pripadnostjo društvu kažejo poseben odnos do okolice, v kateri živijo, in seveda vseh posameznih občank in občanov. Morda pridejo celotne družine in tako ob delu za skupno dobro preživijo del dneva pred nedeljskim praznikom.

Glede na to, da akcija Očistimo Slovenijo pošilja ljudi na registrirana divja odlagališča, pa bo potrebno upoštevati, da na Lavrici in tudi drugod očistimo tudi robove javnih poti – zlasti ob Dolenjski cesti in železnici –, ki jih mimoidoči vsako leto dodobra nasmetijo. Aktualne so zlasti plastenke, pločevinke in tudi polne vreče mešanih odpadkov. Najde pa se še lepo število pokrovov avtomobilskih platišč, ki jih vozniki morda nevede zgubljajo ob cesti.

Medtem ko bo nedelja zopet ideološko obarvana in bo narod zaradi nesposobnosti pogovarjanja in dogovarjanja zakonito izvoljenih predstavnikov ljudstva zopet razklan na dvoje, nas lahko sobotna čistilna akcija poveže v eno. Skrb za čisto okolje ni stvar naših in vaših, teh in onih, pač pa nas, ki smo tukaj in zdaj. Sleherni človek namreč rad biva v čistem in urejenem okolju, tudi tisti, ki svinjajo po sosedovem pragu in tudi tisti, ki so preponosni, da bi se sklanjali zaradi nemarnosti nekoga drugega. Materialnega profita, h kateremu smo vedno bolj nagnjeni, ne bo. Bo pa med tistimi, ki se bomo čistilne akcije udeležili, ogromno moralnega zadoščenja. Naj bo število teh sorazmerno s tistimi, ki bodo dan po tem imeli slabo vest, ker jih ni bilo zraven.

Prva objava

Zgodilo se je. Dobili smo optiko!

Prvi resen napredek na Selah pri Lavrici od leta 1989, ko sem se s starši preselil v to lepo dolino. Sicer ni šlo tako enostavno kot pri soobčanih nekaj sto metrov stran, saj smo morali napeljavo sofinancirati. To daje občutek drugorazrednosti, vendar je bistveno to, da smo končno tudi na Selah dobili široko odprt pogled v svet. Pa ne le pogled. Preko interneta bomo lahko kar z domačega naslanjača tudi aktivno posegali v vsakodnevno dogajanje.

Namen tega spletnega dnevnika je zlasti v tem, da bom kot svétnik občinskega sveta Občine Škofljica lahko širši javnosti posredoval svoj pogled na življenje naše občine. S sej občinskega sveta se mnenj in argumentov svetnic in svetnikov praktično ne sliši. Še pobud in vprašanj občinsko glasilo ne objavi, čeprav sem že na dveh sejah v pričo urednice Jane Vavtar pozval k temu. Enako je na Zelenem valu, menda najbolj poslušanem radiu v naši občini. Tam se sliši zgolj glas župana, poročila s sej občinskega sveta so neverjetno skopa in selektivna. Spletna stran radia pa odseva stanje etra. Svetniki smo že večkrat spodbudili župana in občinsko upravo, da bi na občinski spletni strani poleg sklepov občinskega sveta objavili tudi celoten tonski zapis seje. Tako bi lahko zainteresirani občani doma prisluhnili razpravi, mnenjem in argumetom svetnikov. Slišali bi, kdo razpravlja in kdo je večinoma tiho, kaj pove, ko se oglasi, in predvsem to, ali njegovo delo sledi predvolilnim obljubam. Žal smo le glas vpijočega v puščavi. Tako si želim, da bi bil ta spletni dnevnik nekakšna oaza, v kateri se bodo odžejali vsi, ki iščejo širše obzorje in znajo na življenje in delo gledati z večih perspektiv. Menim, da sta moj pogled na problematiko in moje delo v občinskem svetu pomembna vsaj za tiste, ki so mi namenili glas.

Tehnični napredek, ki je kočno dosegel tudi mojo vas, mi bo omogočal biti glasnejši. Za to je zaslužen tudi župan, kajti brez njegove besede bi verjetno še vedno komunicirali preko bakra.