V tem prispevku želim podati nekaj poudarkov z zadnjih dveh
sej občinskega sveta, da bi bili občani nekoliko bolje obveščeni o sami
vsebini.
Temeljna vsebina 14. in 15. redne seje je zagotovo bila odločitev,
da do sedaj enotni zavod osnovna šola in vrtec Škofljica ločimo na dva
samostojna zavoda. Dejstvo je, da zavod zaradi velikega števila učencev
(približno 850) in predšolskih otrok (približno 300) - in seveda toliko in toliko zaposlenih - ter razpršenosti na več
lokacij postaja težko obvladljiv in da ravnatelj, ki ni zgolj pedagoški vodja
pač pa tudi menedžer, težko vodi tako velik konglomerat. Predlog o razdružitvi
je ravnatelj prof. Roman Brunšek napovedal že spomladi. Njegova želja je sicer
bila, da bi do razdružitve prišlo že s 1. septembrom letos, vendar je bilo nato
z občinsko upravo dogovorjeno, da se zavod razdruži s 1. januarjem 2013, kar je zlasti
zaradi finančnega poslovanja mnogo lažje. Sicer sta obe enoti – vrtec in šola –
že do sedaj imeli ločeno finančno poslovanje. Tako bomo s 1. januarjem 2013 v občini imeli dva javna
vzgojno-izobraževalna zavoda. Kot vršilka dolžnosti ravnateljice Vrtca
Škofljica je bila imenovana gospa Vera Šparovec, ki je že do sedaj opravljala
naloge pomočnice ravnatelja za vrtce. Na 15. redni seji smo nato opravili drugo
branje ustreznih odlokov in sprejeli potrebne sklepe.
Na zadnjih dveh sejah je bil sprejet nov Odlok o organizaciji in delovanju sistema zaščite, reševanja in pomoči
v Občini Škofljica. Občinska uprava meni, da so »občani premalo seznanjeni
z dolžnostmi in pravicami, ki jim sledijo v izrednih razmerah.« Zato so dali
poseben poudarek členom, ki govorijo o vlogi občanov. O tem govori peto
poglavje, ki ga v nadaljevanju v celoti objavljam (prim.: UL RS 53/2012 z dne
13. 07. 2012):
V. DOLŽNOSTI IN OBLIKE
SODELOVANJA OBČANOV V SISTEMU
9. člen
(dolžnosti občanov)
Za nemoteno delovanje sistema so občani dolžni:
- sodelovati v civilni zaščiti,
- dati na razpolago materialna sredstva (v nadaljevanju: materialna dolžnost),
- se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter
izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov,
- obvestiti Regijski center za obveščanje (tel.št. 112), policijo
(tel.št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge
nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
Občani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem vozil, strojev,
opreme, drugih materialnih sredstev, zemljišč, objektov, naprav ter energetskih
virov, potrebnih za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
v uporabo civilni zaščiti.
Za materialno dolžnost se šteje tudi namestitev sredstev in opreme za
opazovanje, obveščanje in alarmiranje na stanovanjskih, poslovnih in drugih
stavbah. Občan, ki mu je naložena materialna dolžnost, ne sme preprečiti
namestitve ali odstraniti sredstev in naprav iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(povračilo škode)
Občan, ki je pri opravljanju nalog in drugih dolžnosti v Civilni
zaščiti utrpel škodo, ima pravico do njenega povračila po splošnih predpisih.
Občan in pravna oseba, ki sta zavezana k materialni dolžnosti, imata pravico
do nadomestila za uporabo sredstev, ki sta jih predala za potrebe zaščite,
reševanja in pomoči ter do povračila škode, če so bila zato sredstva
poškodovana ali uničena.
12. člen
(pogoji za razporejanje)
V civilno zaščito razporedi občana pristojni upravni organ Ministrstva
za obrambo.
Dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti se začne z 18. letom in traja do
63. leta (moški) oziroma 55. leta starosti (ženske).
V civilno zaščito ne morejo biti razporejene:
- osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri
zaščiti, reševanju in pomoči,
- nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let
starosti.
13. člen
(obveznost odzivanja na poziv)
Občan, ki je zavezan dolžnosti sodelovati v civilni zaščiti ali
materialni dolžnosti, se mora zglasiti na določenem kraju in ob določenem času
oziroma predati materialno sredstvo na podlagi poziva pristojnega organa. Če se
ne odzove na poziv in ne opraviči svojega izostanka, lahko upravni organ, ki je
izdal poziv, izda nalog za privedbo.
14. člen
(prostovoljno sodelovanje)
Prostovoljno lahko v civilni zaščiti sodelujejo:
- osebe, ki so stare najmanj 15 let,
- matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
- osebe, ki jim je prenehala dolžnost.
Osebe, ki prostovoljno sodelujejo v civilni zaščiti imajo enake pravice
in dolžnosti kot drugi pripadniki civilne zaščite.
Prostovoljce pri opravljanju nalog vodijo njihovi vodje v skladu z
odločitvami in usmeritvami poveljnika Štaba civilne zaščite.
Na 14. redni seji je bila precej polemična tudi razprava o Pravilniku o gospodarjenju s kulturnimi
objekti in prostori v lasti Občine Škofljica. K pravilniku je bil priložen
še cenik najema kulturnih objektov in prostorov v lastni občine. Glede vsebine
pravilnika je bilo že na komisijah (osebno sem sodeloval na Komisiji za
kmetijstvo, gospodarstvo in finančne zadeve ter na Komisiji za statut in
poslovnik) razbrati nestrinjanje zlasti z vidika zaračunavanja najemnine
društvom, ki uporabljajo občinske prostore, zelo strogo postavljena pravila
glede odpovedi v naprej rezerviranih terminov (občina bi lahko rezervacijo
odpovedala zgolj 3 dni pred dogodkom). Društvom bi sicer prostore oddali s 95 %
popustom, vendar se ob tem človek vpraša o smiselnosti vse potrebne birokracije
za nekaj 10 evrov letno. Niče ni bil proti zaračunavanju tržne najemnine
zunanjim uporabnikom, velika večina pa je nasprotovala zaračunavanje najemnine
društvom. Poleg tega o pravilniku niso razpravljali sveti krajevnih skupnosti,
saj gre po večini za dvorane in prostore, s katerimi razpolagajo krajevne
skupnosti. Na moje vprašanje, kaj je bil sploh vzrok za pripravo pravilnika
oziroma na katerem zakonu, odloku, ali drugem aktu temelji, se je sprva
govorilo zgolj o »mnenju«, ki naj bi ga občina prejela. Ko sem želel to mnenje
videti, ga niso imeli. Nazadnje je bilo že na sami seji rečeno, da naj bi
mnenje poslala Skupnost občin Slovenije, pa ga ni oziroma da so prejeli dopis
računskega sodišča, v katerem je bilo navedeno, da lahko brezplačno oddajanje
prostorov političnim strankam pomeni prikrito financiranje strank. No, ob tem je
potrebno navesti, da je v priloženem cenika bilo predlagano, da se političnim
strankam, ki imajo sedež v občini, upošteva 95 % popust. Na vprašanje, ali 95 %
popust ne pomeni prikritega financiranja, konkretnega odgovora – razen
parafraziranja – ni bilo. Pravilnik, ki bi ga glede ne poslovnik morali
sprejeti v enofaznem postopku, je bil preoblikovan zgolj v delovno gradivo, na
naslednji 15. redni seji, pa ga niti ni bilo na dnevnem redu.
Nadaljevanje sledi.
