Od velike noči so se obveznosti tako zelo zgostile, da preprosto ni bilo časa pisati. Lahko bi sicer navrgel kakšno misel, ker pa nisem človek twiterja, pač pa stvari raje premislim, je bolje, da je blog ta čas sameval. Nekateri ste me spraševali, zakaj tišina, spet drugi večkrat pogledali, ali je bilo objavljeno kaj novega. O tem priča statistika. Nekateri ste spraševali, zakaj imam izključene komentarje. Odgovor je sila preprost. Komentarje je potrebno moderirati, za to pa nimam časa. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi lahko na moj blog kdorkoli pisal karkoli. Anonimih izjav, pa naj bodo dobre ali slabe, ne potrebuje nihče.
Sedaj, ko so se končale mnoge tekoče obveznosti, bom lahko podal svoj – nekoliko oddaljen – pogled na dogodke. Naj danes na kratko spomnim, kaj vse se je zgodilo v času od velike noči, ki smo jo praznovali 8. aprila.
Dne 18. aprila je na Lavrici potekal dobro obiskani občni zbor krajanov, ki je bil skrbno pripravljen, kar je pohvalil tudi župan. Z zapisnikom smo se kar nekaj časa ukvarjali, bo pa zagotovo objavljen v septembrski številki Glasnika. Vem, zelo pozno.
Dne 23. aprila smo ustanovili Interesno združenje Naša Lavrica, ki so ga nekateri prepoznali kot pravno formiranje Neodvisne liste Naša Lavrica in nam, še preden smo storili karkoli vsebinskega, metali pod noge polena, drugi pa so združenje prepoznali kot priložnost, da v dobrobit razvoja kraja in občine formalno organizirajo svojo prostovoljno dejavnost.
Med prvomajskimi prazniki sem obiskal Turčijo, ki se neverjetno hitro razvija. Morda so Turki lahko srečni, da so ostali izven meja Evropske unije?
Dne 15. maja sem bil kot avtor prispevka o Ivanu Ogrinu povabljen na Vrhniko na predstavitev Vrhniških razgledov, ki jih dvakrat letno izdaja Muzejsko društvo. Name so s svojim delom naredili velik vtis in mislim, da bi morali nekaj njihove prakse prenesti v našo občino.
Dne 23. maja je potekala seja Sveta Zavoda Osnovna šola in vrtec Škofljica.
Dne 28. maja je zasedala Komisija za kmetijstvo, gospodarstvo in finančen zadeve, ki deluje v okviru Občinskega sveta, naslednji dan, 29. maja, pa še Komisija za statut in poslovnik.
V četrtek, 31. maja, smo imeli 14. redno sejo Občinskega sveta, kjer je bilo zlasti živahno ob debati ……
Mešani pevski zbor Češnje me je naprosil, če bi povezoval dva koncerta, ki so ju načrtovali v začetku junija. Kljub mnogim obveznostim sem z veseljem pristal, saj se tudi zbor rad odzove, kadar v kraju pripravljamo prireditve in dogodke. Tako sem pripravil celoten scenarij dogajanja in vsa vezna besedila. Dne 1. junija smo se predstavili v Šmarjeških toplicah, v nedeljo, 4. junija, pa še v atriju dvorca Lisičje.
Dne 6. junija sem na Orlah obiskal zakonca Verček, ki sta še z nekaj sodelavci pripravila odlična izhodišča za pripravo razvojnega programa za vas Orle. Vaščani vedno bolj čutijo potrebo po povezovanju z ostalim okoljem, hkrati pa opažajo, kako zelo zaostaja komunalna infrastruktura. Želijo si celostnega razvoja vasi.
Naslednji dan, 7. junija, je potekal prvi občni zbor Interesnega združenja Naša Lavrica, kjer sem postal njegov podpredsednik, hkrati pa ustanovil Domoznansko sekcijo, ki bo imela namen preučevati krajevno zgodovino. Več o tem ste lahko prebrali v zadnji številki Glasnika.
V petek, 8. junija, je potekalo odprtje novega vrtca. Dogodka se zaradi prisostvovanja na pogrebu na Primorskem nisem uspel udeležiti, me pa je neprijetno presenetil scenarij, ki je nekatera dejanja predvidel pred uradnim začetkom. Odgovora na moje vprašanje županu, zakaj bo dogodek potekal v dveh delih, nisem dobil.
V soboto, 16. junija, je potekal že tradicionalni dan Lavrice, katerega je zaznamovalo čudovito vreme ter nadpovprečna udeležba. Moja naloga pri izvedbi je bila zlasti v oblikovanju osrednje prireditve. Tudi o tem sem pisal v zadnjem Glasniku.
Dne 20. junija je na občini potekala predstavitev idejnih zasnov za novo šolo, za katero smo si nekateri svetniki vzeli veliko časa. Po predstavitvi je strokovna komisija ugotovila, da v bistvu nobena rešitev ne ustreza pričakovanjem, zato je dve rešitvi izločila, štiri projektante pa bo pozvala, da rešitve dopolnijo.
Sredi junija je izšla Kronika, revija za krajevno zgodovino, kjer sem objavil izčrpen prispevek o Ivanu Ogrinu. S tem je ta zaslužni mož dobil mesto v zgodovini našega kraja, ki mu gre. Letos jeseni bo minilo 100 let od njegovega prihoda na Lavrico. Če si kdo želi lastnega izvoda, Kroniko najde v vseh bolje založenih knjigarnah ali pa na Znanstveno raziskovalnem centru Akademije znanosti in umetnosti, ki revijo izdaja.
Naslednji dan, 21. junija, je na Lisičju potekala občinska proslava ob dnevu državnosti, kjer me na žalost ni bilo, ker sem imel doma obrtnika in delo se je zavleklo v čas proslave. Ni mi bilo vseeno, vendar je ob vsem navedenem potrebno postoriti tudi kaj za lasten dom in seveda hoditi v službo, da človek napolni domači proračun. Po proslavi sem se prvič srečal še s člani Domoznanske sekcije, o čemer sem pisal v Glasniku.
V soboto 23. junija, smo še zadnjič v letošnji sezoni zapeli z Ženskim pevskim zborom Ig, ki ga vodim od leta 2005. Poročila se je naša pianistka in korepetitorka Polona.
Naslednji teden je bil zopet povezan z delom občinskega svetnika. Dne 26. junija smo zasedali na Komisiji za statut in poslovnik, v četrtek, 28. junija, pa je potekala 15. redna seja s kar nekaj živahnimi točkami.
S tem so se nekako končale obveznosti letošnjega šolskega leta. Julij in avgusta bosta verjetno mirnejša, čeprav čisto brez obveznosti ne bo šlo. Morda bo koga navedeni seznam obveznosti dolgočasil ali pa ga bo razumel kot preveliko hvalisanje. Njegov namen je predvsem vpogled v moje delo zadnjega trimesečja, hkrati pa program za pisanje bloga v nekaj prihodnjih tednih. Tako boste spoznali moj pogled na vsebino dogodkov in odločitev, kar je tudi osnovni namen pisanja tega bloga.
